Težava je v tem, da je potrebno z njo umno gospodariti in je za kmete osnova za kmetijsko pridelavo. Sicer pa nemara poznate rek: Kdor svoje zemlje ne obdeluje, ona obdeluje njega.

Najbolj se kmetijskih zemljišč splača kupiti v Prekmurju, kjer so s povprečno ceno nekaj nad 1,4 €/m2 najcenejša in kjer jih je glede na razpoložljivi fond vsako leto največ naprodaj.

Sicer pa njihova vrednost tudi na državni ravni raste po eksponentni stopnji, in  se je ta v povprečju samo v enem letu povišala za 11 %, od leta 2015 pa za 47 %.

Po nekaterih podatkih kmetijska zemljišča v Sloveniji pokrivajo okoli 35 % njene površine, njihova skupna vrednost pa po ocenah tržnih vrednosti z modeli množičnega vrednotenja nepremičnin (stanje 1. 1. 2020)   predstavlja okoli 6 odstotkov slovenskega nepremičninskega fonda oziroma okoli 8,5 milijarde evrov.

Nadpovprečna rast cen kmetijskih zemljišč je v zadnjih letih najbolj očitna na »kmetijskih« območij. Najbolj v Prekmurju, kjer se je cena po podatkih Geodetske uprave RS od leta 2015 povišala kar za 80 %, v zadnjem letu pa za 18 %. A tu je tovrstna zemlja v primerjavi z ostalimi območji še vedno najcenejša.

V primerjavi z letom 2021 se je med 13 slovenskimi analitičnimi območji cena kmetijskih zemljišč nad povprečjem slovenske rasti (11 %) lani povišala še na Notranjskem (za 16 %), v Suhi krajini in na Kočevskem (15 %) ter na Koroškem (12 %). Od leta 2015 pa ob že omenjenem Prekmurju v Savinskem območju (53 %), na Koroškem (52 %), Osrednjeslovenskem (47 %) in Štajerskem območju (43 %).

Po čem je bil m2 kmetijsko zemljišče po analitičnih območjih v letu 2022?