V začetku oktobra smo objavili obsežen tematski članek o tem, komu nameniti njive – ali pridelavi hrane za ljudi ali krmo za živino ter kam sodi govedoreja – v gorski ali nižinski svet.

To občutljivo področje smo prikazali z več različnih zornih kotov in prišli do zaključka, da marsikatere težave in dvoma morda ne bi bilo s sprejeto regionalizacijo v kmetijski pridelavi. Z veliko dejstvi, podkrepljenimi s številkami, so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, in pokazali, da tudi z rezultati zadnjega programskega obdobja (2014-2020) z objavljenih razpisov govedoreja v Sloveniji temelji na gorskih, višinskih in gričevnatih, torej na OMD območjih.

»Razmerje med pridelavo hrane in krme na njivah se je v Sloveniji vedno pomembno nagibalo v korist pridelave krme, saj so v kmetijski pridelavi vedno prevladovale živinorejske in mešane kmetije in tako je tudi danes,« poudarjajo. Država si je na področju kmetijstva z ukrepi kmetijske politike vselej prizadevala za dvig ravni samooskrbe s hrano, tako živalskega kot rastlinskega izvora.  Rezultat:  presežena samooskrba pri prireji mleka in govejega mesa, enako pri perutninskem mesu in jajcih.  

MKGP: »Skrb o razmerju med pridelavo hrane in krme na njivah je do določene mere sicer na mestu, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se tudi krma preko živalskih proizvodov uporablja za hrano ljudi.«

Pri žitih premiki niso zadovoljivi

Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, se prizadevanja in ukrepi za povečanje obsega pridelave krušnih žit v Sloveniji izvajajo že vrsto let. »Uvedeno je bilo tudi proizvodno vezano plačilo za pridelavo strnih žit, vendar pa nam pridelave krušnih žit z zadevnim plačilom ni uspelo dvigniti na višjo raven,« priznavajo. S podpisom dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige leta 2010 je med deležniku v začetku sektorju prineslo nov elan, saj se je povečal odkup in tudi kakovost odkupljene krušne pšenice je bila višja, spomnijo, »… vendar se deležniki za poglobitev sodelovanja predvsem glede dolgoročnih pogodb o odkupu, oblikovanja ustreznih odkupnih cen, predvsem v smislu porazdelitve koristi in tveganja med odkupovalci in pridelovalci, do danes še niso uspeli dogovoriti.« To je tudi njihov odgovor, zakaj je med žiti za zrnje manj kot 30 % krušnih.

Menijo, da bo povečanje obsega pridelave krušnih žit v prihodnje mogoče doseči s poglobitvijo sodelovanja deležnikov predvsem z njihovo vključitvijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije.

Proizvodno vezana plačila  

Da bi v Sloveniji prišli do ugodnejšega razmerja med pridelavo hrane in krme na njivah v korist hrane za ljudi, z MKGP sporočajo, da v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) administrativno omejevanje pridelave krme za živali ni mogoče oziroma ni dovoljeno.

»Določene oblike kmetijske pridelave je mogoče dodatno vzpodbujati le v obliki proizvodno vezanih plačil. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da tudi v tem primeru ta plačila ni mogoče pogojevati s končnim namenom pridelave. V primeru proizvodno vezanega plačila za strna žita se v zadnjem času  upravičenci do plačil denimo vse pogosteje odločajo za pridelavo krmne pšenice in ječmena, saj jim prinašata ugodnejše finančne rezultate.«

Pri pripravi Strateškega načrta za prihodnjo finančno perspektivo na MKGP zadevne trende še proučujejo. Dokončne odločitve še niso sprejete, in menijo, da bo oblike proizvodno vezanih plačil potrebno prevetriti in posodobiti. »Več podpor bo potrebno usmeriti v skupinske naložbe za pridelavo hrane na njivah in izdatneje podpreti pridelovalce, vključene v Sheme izbrana kakovosti Slovenije.«

OMD plačila

Strateška usmeritev v Sloveniji, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, je bila vedno ohranjanje obdelanosti hribovitih predelov kar da mogoče doseči le s travojedimi živalmi.

»Dejstvo je, da je ob vseh strukturnih težavah v kmetijstvu to na teh območjih izredno zahtevna usmeritev. Zato država že desetletja spodbuja kmetovanje na  teh območjih s pomočjo plačil za območja za omejene dejavnike, leta nazaj kot proizvodno vezano plačilo, po vstopu v EU pa s plačilom na površino, ki mora biti v rabi. Vemo, da je pridelava na teh, večinoma strmih legah, težka, zahteva velika finančna vlaganja in ne nazadnje fizične napore kmetovalcev. V primerjavi s pridelavo v ravninskih območjih je pridelava zahtevnejša, kar močno vpliva na ekonomičnost. Razumeti je, da so se zato številni mladi usmerili v doline. Zagotovo pa razvoj turizma na kmetijah v teh območjih ter drugih dopolnilnih dejavnosti, v povezavi s ponudbo lokalnih proizvodov visoke kakovosti, prinaša več možnosti za razvoj in obstoj kmetij ter novo kakovost življenja v teh območjih,« poudarjajo.

In se zavedajo pomembnosti ohranitve in razvoja kmetijske pridelave na teh območjih. Ker je bilo na tem delu v zadnjih letih premalo poudarka, je bil z 8. spremembo PRP povišana stopnja sofinanciranja za potrebe gorskih kmetij na maksimalno 90%, pri čemer bo mogoče nabaviti tudi gorsko mehanizacijo. Med upravičene stroške bodo uvrstili na primer tudi nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita  čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih ter energetskih priključkov do javne  infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov za enega uporabnika ter nakup namakalne opreme. Objava javnega razpisa je načrtovana za pomlad 2021.

Za ohranitev aktivnosti hribovskih kmetij pa naj bi si  prizadevali  tudi pri pripravi  strateškega načrta v novem programskem obdobju.  

TABELA 1: Odobrene vloge pri podukrepih 4.1, 6.1 in 6.3 PRP 2014-2020 na                      dan 30. 04. 2020 (VIR: MKGP)

Vse panoge morajo biti enako obravnavane

Na našo pripombo, da je izbor razpisov za področje govedoreje – bodisi za sektor prireje mleka ali pitanje za meso, kjer smo več kot samooskrbni, neprimerno večji, kakor pri prašičereji, kjer pa smo deficitarni, na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da na osnovi predpisov EU, ki so bili potem tudi podlaga za pripravo vsebine in razpisov za hkratno spodbujanje različnih vrst kmetijske pridelav v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020, ni pa mogoča objava sektorskih javnih razpisov.

»Zato v okviru naložbenih ukrepov ne moremo izvesti javnega razpisa, ki bi bil namenjen izključno naložbam na področju prašičereje, ali katere koli druge kmetijske panoge. Ukrepi razvoja podeželja se podpirajo na območju celotne Slovenije in za vse kmetijske panoge in niso namenjeni izključno podpori sektorjem z nizko samooskrbo (prašičereja, vrtnine, ipd.).«

V letošnjem letu je bil tako denimo nadgrajen naložbeni podukrep 4.1 za naložbe v kmetijska gospodarstva na način, da se prilagodijo nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe v ureditev hlevov in nakup pripadajoče notranje opreme in dvoriščne mehanizacije ter strojne opreme za namen hlevske reje.  Na razpis se lahko prijavijo vsa kmetijska gospodarstva, ki so vključena v Ukrep Dobrobit živali, vanj pa vključenih največ prašičerejcev.

V primeru zadostnih evropski sredstev bodo ta razpis ponovili v prvi polovici leta 2021.

»Da bi kmetijske panoge, kjer smo v državi samooskrbni, ostale konkurenčne tudi v prihodnje, je potrebno tudi v njih nivo konkurenčnosti nenehno vzdrževati in posodabljati.«

*Ni mogoča objava sektorski javnih razpisov

TABELA 2: Višina razpisanih sredstev v sektorju govedoreja in prašičereja v                       programskih obdobjih PRP 2007-2013 in 2014-2020 (VIR: MKGP)