Tudi po drugi oceni državne statistike (SURS) bo lanski realni faktorski dohodek na zaposlenega ali na polnovredno delovno moč (PDM) v kmetijstvu občutno nižji od tistega v letu 2020, in sicer predvidoma za 20,4 %. Po neto dodani vrednosti pa naj bi bil ta nižji kar za 36,9 %. Leta 2020 je bil ta na zaposlenega v tej panogi 7.541 evrov ali za 9 % več kot leta 2019.

Ob tem statistika predpostavlja, da so bile subvencije sicer nominalno tolikšne kot v prejšnjem letu, realno pa naj bi bile za 1 % nižje.  

V OKVIR:

Po drugi oceni naj bi vrednost kmetijske proizvodnje znašala predvidoma 1.329 milijonov evrov.  Nižja vrednost proizvodnje naj bi bila najbolj posledica predvidoma manjšega obsega proizvodnje (za 12 %), a zvišanja cen (za 10 %).

Pri rastlinski pridelavi višje odkupne cene niso mogle izničiti slabše letine

Vrednost rastlinske pridelave naj bi bila kar za 7 % nižja: letina je bila v povprečju slabša za desetini, odkupne cene pa naj bi bile za 17 % višje. Nižja vrednost se pričakuje v vseh segmentih rastlinske pridelave, kot posledica manjše pridelave. Edina izjema so žita. Pri teh se sicer tudi pričakuje manjša pridelava, vendar se nakazuje tako visoka rast cen, da bo prispevek vrednosti žit k skupni vrednosti predvidoma večja za več kot tretjino.

Vrednost sadja naj bi bila po ocenah za polovico nižja. Ocenjena količinska pridelava sadja je primerljiva z najslabšo letino sadja v 2017: lanska letina bo predvidoma od predlanske slabša za 40 %, cene pa naj bi bile za petino višje. Pri industrijskih rastlin in krompirju se napovedujejo vrednostno petinsko, torej 20-odstotno znižanje (pri krompirju zaradi upada pridelka kar za četrtino, in to kljub 15-odstotnemu zvišanju cen). Pri grozdju oz. vinu  se pričakuje upad vrednosti za več kot desetino  (nižja letina za petino, kljub višjim cenam), vrednost pridelka zelenjadnic pa naj bi bila zaradi višjih cen le nekoliko nižja, čeprav je bil pridelek za več kot desetino manjša kot leta 2020,. Vrednost krmnih rastlin naj bi ostala na ravni prejšnjega leta, in sicer zaradi manjšega pridelka, katerega cena pa naj bi se zvišala.

Vrednost živinoreje skoraj nespremenjena

Na agregatni ravni živine se ne pričakujejo večje spremembe, saj naj bi fizična rastala nespremenjen, odkupne cene pa naj bi bile glede na leto pred tem višje za 2 %. Precejšnje razlike pa se pričakujejo pri posameznih vrstah živine. Po napovedih SURS se višanje vrednosti pričakuje pri prireji goveda (zaradi porasta cen 10 %) in drobnice (zaradi večjega prirasta 10 %).  Pri vseh drugih vrstah živine pa se pričakuje upad vrednosti proizvodnje: za skoraj desetino pri prašičih (zaradi znižanja odkupne cene), pa tudi pri perutnini (zaradi manjšega prirasta in nižjih cen).

Največji vpliv pri rasti vrednosti živalskih proizvodov, ki je zaradi višjih cen ugodna, ima  cene mleka. Pri mleku se glede na leto 2020 pričakuje večja prireja ter višje cene. Vrednost proizvodnje jajc in preostalih živalskih proizvodov naj bi bila nižja kot v prejšnjem letu. 

Kmetijsko proizvodnjo dražijo cene energije in gnojil

Zato naj bi se vrednost vmesne potrošnje zvišala za 9 %. Kot zaključujejo na SURS, se pričakuje zvišanje cen večine inputov (razen semena), najbolj pa naj bi se zaradi dviga cen zvišali stroški energije (za 16 %) in gnojil (za 40 %). Zvišali naj bi se tudi stroški krme, vzdrževanja in preostalih storitev. Vrednosti vseh drugih vrst stroškov naj bi ostajale na ravni prejšnjega leta. Zaposlenost v kmetijstvu pa naj bi ostala na ravni leta 2020.