Svoj ples so začeli s t.i. korantovim skokom ponoči z 2. na 3. februar.

Prvo Kurentovanje na Ptuju je bilo organizirano leta 1960, na njem pa so sodelovali značilni liki tega območja, vendar v precej skromnem obsegu. Z leti se je število skupin in nastopajočih povečevalo in dopolnjevalo. Je pa res, da je bil takrat kurent širši  javnosti predstavljen kot lik iz mesta, čeprav prihaja iz Markovcev in okoliških vasi  ptujskega zaledja, od tod pa izvira tudi večina etnoloških skupin.

Datum pusta se vsako leto posebej zračuna glede na prvo spomladansko polno luno in ni vezan na stalen dan. Velika noč je vedno prvo nedeljo po prvi spomladanski luni, 46 dni prej pa je pust. Vse pustne dejavnosti se lahko začnejo 3. februarja, torej naslednji dan po svečnici in se končajo na pustni torek ob polnoči.

Začetek pustnega časa naznani »bičev pok« in »korantov skok«, kjer se v noči z 2. na 3. februar opolnoči zberejo možje in fantje samo s kurentovimi zvonci in ob ognju odplešejo svoj demonski ples v smislu odganjanja zime in klicanja pomladi, dobre letine ter sreče in vse skupaj popestrijo pokači s pokanjem z biči. Teden pred pustom župan-županja Mestne občine Ptuj simbolično preda vodenje mestne oblasti princu karnevala, ki je bil izbran ob martinovanju v preteklem letu in vodi občinsko upravo do pustnega torka. Letos bo otvoritvena slovesnost 65. kurentovanja na Ptuju 22. februarja, naslednje dni pa se bodo vrstili številni dogodki vse do nedelje, 3. marca, ko se bo po ptujskih ulicah in trgih vila mednarodna karnevalska povorka z obilico tradicionalnih pustnih likov ter tudi iz nekaterih evropskih držav.

Kurent ali korant, kot mu rečejo nekateri, je tradicionalna in osrednja maska z območja Ptujskega in Dravskega  polja ter Haloz.

Se pa kurenti med seboj razlikujejo v nekaj posebnostih in tako imamo pernatega kurenta iz Markovcev in rogatega z obrobja Haloz. Markovški kurent je oblečen v ovčji kožuh in ima na glavi kapo iz ovčje kože, katere obrazni del je brez dlak in različno obarvan z velikimi odprtinami za oči, prišitim nosom, podobnim svinskemu rilcu, dolgim rdečim jezikom, ki mu moli iz ust, brki iz sirka, zobmi iz belega fižola in morda kot dodatek tudi prave svinjske čekane, namesto ušes pa ima gosje ali puranove peruti ter raznobarvne pisane trakove na vrhu kape. Za pasom ima običajno pet kravjih zvoncev, ki ob poskakovanju ubrano odzvanjajo in v rokah palico ježevko, ki je na koncu ovita z ježevo kožo in mu je nekoč služila kot orožje ter gamaše (nogavice) rdeče barve

Kurent iz Markovcev (fotografija Franc Korpar)

Haloški kurent je prav tak oblečen v ovčji kožuh, opasan s kravjimi zvonci in ovčjo kapo-masko, ki pa jo krasijo pravi kravji rogovi ter ušesa iz usnja ali krzna. Na naličje je prišit gobčast nos, izrezane so odprtine za oči in usta iz katerih moli dolg rdeč jezik. Pod nosom so brki iz sirka in zobje iz belega fižola, v rokah ima ježevko in na nogah pletene gamaše v zeleni barvi.

Haloški kurenti (fotografija Franc Korpar)

Na ježevko si kurenti s ponosom privežejo žepne robčke, ki jih izprosijo ali dobijo od svojih oboževalk ter občasno se med robčki znajde tudi kakšen modrc in od števila robčkov lahko ugotovimo tudi priljubljenost določenega kurenta. Je pa nekoč ježevka bila bolj kot orožje, ko so lahko bili koranti samo mladi neporočeni fantje, ki pa so na žalost pod masko večkrat obračunavali med seboj predvsem zaradi deklet. Danes pa imamo med kurenti že otroke in tako imenovane »počene« kurente ( ženske in dekleta) in teh neželenih izpadov tudi ni več.

Običajno kurente spremlja hudič, ki je oblečen v rdeč ali črn kostum iz blaga, na glavi ima kapo iz ovčje kože na katero so pritrjeni rogovi, šilast nos in dolg rdeč jezik. V rokah  nosi trizob ali vile,  preko hrbta pa ima vrženo mrežo v katero lovi grešne duše.

Vabljeni na fašenk v Markovcih v soboto, 1. marca ob 13. uri in na veliko karnevalsko povorko ob 13. uri, ki bo v nedeljo, 2. marca  v najstarejšem  mesto v Sloveniji – Ptuju.

Ignac Habjanič