Uresničile so se napovedi in letošnji pridelki koruze so za zrnje celo za četrtino večji od dosedanjega povprečja, občutno pa je presežen tudi dosedanji rekord iz leta 2018.

Po prvih podatkih o pridelkih po stanju 5. septembra 2020 bo letina večine poznih poljščin, najbolj prav koruze, rekordna. Po poročanju državne statistike (SURS) je pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje tako prvič presegel 10 ton na hektar, silažne koruze pa 50 ton na hektar. Dokončni podatki bodo znani septembra prihodnje leto, a velikih odstopanj ni pričakovati.

Rekordi

Letošnje poletje brez izrazitih vročinski valov in z dovolj padavinami je zlasti ugodno vpliva na rast in razvoj koruze. Ta je bila letos po začasnih podatkih posejana na 67.638 hektarjih njiv (po neuradnih podatkih iz zbirnih vlog Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 66.689 ha), skoraj 40.000 hektarjev je  bo pospravljene za zrnje. Zaradi pogostega dežja žetev koruze letine 2020 namreč še vedno ni zaključena.

Povprečni hektarski pridelek suhega koruznega zrnja naj po podatkih SURS letos znašal kar 10,4 tone, kar je za 12 % več kot lani in kar za dobrih 25 % več od povprečnega pridelka koruze za zrnje zadnjih desetih let (2010–2019). Ta namreč za zadnje desetletje znaša  8,3 tone po hektarju in je bil za skoraj petino (19 %) večji od pridelka prejšnjega desetletnega povprečja (2000–2009), ki je znašal 7 t/ha.

Tudi silažna koruza je obrodila obilno. Povprečni pridelek zelene mase po hektarju naj bi po napovedih znašal prav tako izjemnih 51,3 tone, kar je največ, odkar statistično spremljajo rastlinsko pridelavo v samostojni Sloveniji. Količinsko naj bi tako pridelali za naše razmere težko predstavljivih 1,425.383 ton sveže silažne koruze ali za 5,2 % več kot lani. In to kljub temu, da  je bila letos po začasnih podatkih posejana na manjši površini kot lani (za 3 % manj).

Dež ovira žetev koruze

Nestanovitno vreme, ki traja praktično ves oktober z obilico dežja je razlog, da pridelovalci tudi v SV Sloveniji, kjer raste skoraj štiri petine koruze za zrnje (78 %), doslej še niso končali z žetvijo in na to po nekaterih ocenah še čaka od 10 do 15 % površin. Tudi Branko Virag, direktor Panvitine odvisne družbe Kmetijstvo ugotavlja, da žetev pri njih z okrog 1.100 hektarjih poteka že 45 dni in še vedno imajo nepožetih vsaj še 10 % načrtovanih površin. Prvo zrnje koruze z njiv so namreč pospravili že 16. septembra!

Od omenjenih 45 dni kar devet dni niso želi, saj je spravilo motil dež. Kot pojasnjuje, je v času letošnje žetve koruze skupaj padlo rekordnih 220 do 230 litrov padavin. »To ne samo otežuje žetev, še bolj pa setev ozimnih strnih žit, ki v večini sledijo koruzi. Če bi morda jutri spet lahko želi, bo priprava zemlje za setev in sama setev močno ovirana, saj je vlage v tleh obilna,« pravi in letošnjo dolgotrajno žetev primerja s tisto leta 2014. Tedaj je namreč v času spravila prav tako bilo veliko deževnih dni.  Podobne težave imajo tudi kmetje na srednje težkih in težkih tleh, kjer se bo žetev zaradi razmočenosti tal zagotovo zavlekla do sredine novembra. Zato je bila odločitev kmetijskega ministrstva o prestavitvi roka za setev ozimnih žit in ozelenitev v okviru ukrepov KOPOP s 25. oktobra na 10. november pravilna, a se nekateri bojijo, da tudi tega roka ne bodo »ujeli«.

So pa tudi letos v prednosti tisti, ki kmetujejo na lažjih in prodnatih tleh, kjer so bili, pravi tudi Edi Špilak iz turniškega Agrocorna, ki je ob Panviti največji odkupovalec koruze v SV Sloveniji, pridelki koruze zaradi pogostega poletnega dežja rekordni. Tam so tudi med prvimi, – že 10. septembra in prej, poželi rekordne pridelke korze, zato so lahko normalno in pravočasno opravili setev ozimnih žit. Na ostalih tleh zaradi razmočenosti zamujajo.

Odlična letina, visoka vlažnost zrnja

Količinsko je letošnja letina najboljša doslej, pravi iz prve roke tudi Virag, saj se hektarski pridelki v povprečju pri njih gibajo 14 ton suhega zrnja, kar so zelo visoke vrednosti.  Visoka pa je še vedno tudi vlažnost zrnja ob žetvi, saj bo ta – napoveduje, v povprečju za letino 2020 okrog 25 %. Prve dni spravila je bila  29 %, sedaj pa je okrog 22 do 23 %. Enako meni tudi Špilak.

Kar zadeva letošnji odkup koruze bo ta pri Panviti na ravni lanskega leta in bo znašal 15 tisoč ton. Tolikšen pa naj bi bil pri njih tudi lastni pridelek.

Zaradi velike gneče so odkup tudi letos omejili le na partnerske kmetije, s katerimi so imeli sklenjene letne pogodbe o pridelavi. Vso količino, ki je skladiščena na lokaciji Lipovci, kjer je tudi njihova tovarna krmil, nekaj tisoč ton pa tudi v silosu na Vaneči na kmetiji Škaper, ki ga imajo v zakupu ter kjer tudi letos prevzemajo koruzo, enako še na dveh drugih lokacijah, bodo tudi letos porabili za lastne potrebe priprave in mešanja krmil.

Agrocorn je doslej odkupil okrog 25.000 ton zrnja, na koncu pa računajo na celotni letni odkup do 35.000 ton, kar je na meji rekordnih vrednosti.

Do 11. septembra je tona koruze pri 25-odstotni vlažnosti zrnja po toni v Turnišču veljala 100 evrov, potem teden dni 95 evrov, dober mesec (od 19. 09. do 25. 10.) 90 evrov, sedaj pa tona spet velja 95 evrov.

Ves čas žetve ima Panvita enako odkupno ceno, ki v osnovi brez dodatkov ob prav tako 25 % vlagi znaša 82,60 €/t , kar pomeni, da je izhodišče po toni suhe koruze (ob 14-odstotni vlažnosti zrnja)  120 €. Ob količinskih rabatih za sušenje in obračunom za terminsko prodajo 15. 03. 2021  pa lahko Panvitini pogodbeni dobavitelji brez davka ali pavšala za koruzo z že omenjeno vlago dobijo 91,10 €/t.

V kmetijskih zadrugah je odkupna cena enotnih 90 €/t. KZ Ptuj je doslej odkupil že slabih 18 tisoč ton, SKZ Ljutomer-Križevci 6.000 ton (4.000 ton na služnostno skladiščenje) in KZ Radgona 12.000 ton.  Odkup pri vseh še poteka.

Zaradi pozne žetve zaostaja tudi setev

O stanju na terenu smo pobarali tudi strokovnjake kmetijsko-gozdarskih zavodov (KGZ) na severovzhodu in dobili zelo podobne odgovore. Menijo, da na žetev čaka še okrog 10 %  površine na ekstremno mokrih tleh, da je vlažnost zrnja nekoliko višja od prejšnjih let, kar pa je bilo glede na visoke pridelke tudi pričakovati. Zaradi mokrega oktobra pa je pričakovati največ težav pri kakovostni pripravi njiv in setev ozimnih žit, ki v kolobarju praviloma sledijo koruzi. In da se je setev že zavlekla izven optimalnega roka.

Metka Barbarič, specialistka za poljedelstvo na KGZ Murska Sobota, kjer so imeli pridelovalci po prvih podatkih letos koruzo za zrnje na 16.482 hektarjih ali 42,2 % vseh slovenskih površin s to kulturo, med drugim spomni še, da  kombajni na mokrih in razmočenih tleh, ko žanjejo, delajo veliko škodo z zbitostjo tudi strukturi tal.

Vodja ptujske enote službe kmetijskega svetovanja Ivan Brodnjak (10.579 ha, 27,1 %) pa meni,  da so zaradi velikih pridelkov kot posledice odličnih letin imeli pridelovalcih nemalo težav na prevzemnih mestih, saj so ponekod na oddajo čakali tudi 10 ur in več. »Koruza je bila v letošnji že tako dobri letini v Podravju kraljica polj. Ob doslednem upoštevanju tehnologije pridelave so pridelki dosegali tudi 15 ton in več in takšnih let si v prihodnje lahko samo še želimo,« je sklenil.

Timotej Horvat s KGZ Maribor (3.397 ha, 8,7 %) pa pravi, da je žetev koruze pri njih tako rekoč pri koncu. Pri njih morajo namreč pospraviti še nekaj zadnjih sortnih poskusov, zato meni, da bo do konca meseca oktobra vse pospravljeno. »Cena je pa po špekulacijah, ki so se pojavljale pred žetvijo in namigih, da bo cena nižja kot lani, dejansko kar solidna. Vsekakor pa gledano iz stališča kmeta veliko prenizka. Realna cena bi bila nekje pri 120 €/t pri 25% vlagi. S tako ceno kmetje samo životarijo, razvoja kmetij pa ni. Kateri pa gredo v razvoj, pa se zadolžijo za obdobje tudi do 30 let. Mislim da je tako pri vseh poljščinah,« pravi trenutno še terenski kmetijski svetovalec.

Prav dež v času žetve je tudi glavni razlog, da se v koruznem zrnju že pojavljajo mikotoksini, vendar plesni ni toliko kot jih je bilo prejšnja leta, dodajajo sogovorniki. Zelo malo je bilo tudi bolezni koruzna bulava snet. V zelo malih deležih je bilo letos v koruzi zaznati škode zaradi pojava škodljivcev koruznega hrošča in koruzne vešče, kar je mogoče v prvem primeru pripisati temu, da se pridelovalci držijo predpisanega kolobarja, za razmah koruze vešče pa verjetno za to niso bili ugodni vremenski pogoji.