Koruza z letno pridelavo na okrog 200 milijonih hektarjih in skupnim pridelkom dobrih 1.100 milijonov ton, spada med najpomembnejše kulturne rastline. Pridelujejo jo v več kot 160 državah.  Izvira iz Južne Amerike, na Staro celino pa jo je pripeljal Krištof Kolumb.

Velikokrat v zgodovini je bila koruza zaslužna za preživetje večjega dela človeštva. Še danes je v globalnem smislu glavno žito za prehrano ljudi; njena uporaba v razvitem svetu pa je na strani krme za gospodarsko rejo živali.

Delež desetih največjih držav, ki prideluje koruzo predstavlja okrog 80 % svetovne proizvodnje. Te države so ZDA, Kitajska, Brazilija, Argentina, Ukrajina, Indija, Mehika, Indonezija, Južna Afrika, Rusija,.. V EU-27 pa Francija, Italija in Romunija. 30 največjih svetovnih proizvajalk koruze pridela 9/10 vse svetovnih količine tega žita.

Koruza ostaja najbolj proizvedena med vrstami žit, ne pa tudi najbolj prodajana. Le približno 15 % proizvedene koruze se namreč proda, ostala količina ostane v izvornih državah.

Tri najpomembnejša žita na svetu v prehrani ljudi so koruza, pšenica in riž.

SVETOVNA PROIZVODNJA ŽIT, v milijonih ton (Vir. Evropska komisija)

Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (USDA) ocenjuje, da bo svetovna proizvodnja riža 2022/2023 znašala 503,27 milijona ton, lani je bila 515,05 milijona ton, leta 2019 pa 742 milijona ton. Največje pridelovalke riža so Kitajska, Indija in Indonezija.

SVETOVNA PRIZVODNJA KORUZE, v milijonih ton (Vir. Evropska komisija)

Več kot polovico žit, ki jih pridelajo v EU-27 predstavlja pšenica. Preostalih 50 % zajemata koruzo in ječmen, ki predstavljata vsak približno eno tretjino, ter eno tretjino žita, ki se pridelujejo v manjših količinah, na primer rž, oves in pira.

Koruzo naj bi nadomestila pšenica

Vsako leto svet pridela več koruze od drugih žit, vendar naj bi se po napovedih Nase ta trend kmalu ustavil in obrnil na glavo. Glavni razlog  za resen pretres na področju prehranske varnosti s tem žitom naj bi bile podnebne spremembe.

Po Nasini študiji, objavljeni konec leta 2021, bi se ob nadaljevanju dviga temperature, spremembah padavin in dvigu izpustov toplogrednih plinov njen pridelek do leta 2030 utegnil zmanjšati kar za slabih 25 %.

Na podlagi modelov so namreč Američani izračunali, da. bodo številna tropska območja (osredja Azija, zahodna Afrika, Srednja Amerika), ki so odvisna od pridelave koruze, do konca tega desetletja postala prevroča za njeno gojenje.

Če se pridelavi koruze v prihodnje ne obetajo dobri časi, pa so drugačni obeti za pšenico. Dvig temperature ji namreč koristi in njena pridelava do leta 2030 naj bi se celo okrepila za 17 odstotkov, napoveduje Nasina študija.