Z več kot 200 milijoni zasejanih hektarjev koruza na svetu sodi med najbolj razširjene kulturne rastline, njena največja prisotnost na njivah pa velja tudi v Sloveniji, saj med vsemi žiti po lanskih podatkih v naši državi na koruzo odpade že okrog 45 % površin, v tem smislu pa je med krmnimi žiti njen delež že več 65-odstoten. Razmerje med koruzo za zrnje in silažno koruzo je čez palec okrog 60:40, a zdi se, da je slednja z okrog 30.000 hektarji dosegla svoj maksimum.

Ko še ni bilo omejitve njene setve zaradi pojava koruznega hrošča (pred letom 2000), pa tudi pred pojavom novih kultur je na naših njivah  koruza zavzemala tudi 85.000 hektarjev in več; najmanj površin so ji pridelovalci namenili prav po letu 2000, ko so se pojavile tudi nekatere beljakovinske in krmne rastline, katere setev je bila nekaj časa tudi subvencionirana (soja). Zadnja leta pa se spete krepijo površine s koruzo za zrnje.

S selekcijo in agrotehniko do rekordnih pridelkov

Zakaj tako, ni težko ugotoviti, saj je med klasičnimi poljščinami zaradi solidnih odkupnih cen in dobrih pridelkov koruza za zrnje med dohodkovno (naj)bolj zanimivimi kulturami. Če jo pridelujemo za krmo za domačo živino – in za to jo velika večina pridelovalcev tudi seje – pa itak njena dohodkovnost na pridelavo nima vpliv. Da so se hektarski pridelki  v času Slovenije občutno povečali, je po mnenju mag. Boštjana Ferenčaka (KGZ Murska Sobota) tudi posledica dobre selekcije in tehnologije pridelave.  Ker je koruza kultura, ki ji godi mokro in toplo vreme, so bili pri njeni pridelavi zadnja leta doseženi količinski rekordi (2018-2020); ko pa je suša (2022) pa razočara tako za silažo, kakor zrnje. Ne kaže pa spregledati dejstva, da je s tehnološkega vidika njena pridelava med najmanj zahtevnimi.

Vpliv soje

Se bomo kdaj v Sloveniji spet približali površinam iz začetka naše osamosvojitve? Površine, na katerih se prideluje koruza, so odvisne od mnogih dejavnikov, pojasnjuje Marjeta Mohorič, vodja slovenske hčerinske družbe avstrijskega semenarja Saatbau, najbolj uveljavljenega prav s hibridi koruze. Meni, da najbolj na to vplivajo subvencije, „omejitve“ kolobarja in odkupne cene. „Pri silaži je pomemben stalež goveda in pridelek silaže v preteklem letu,“ pravi in dodaja, da se površine silažne koruze „počasi“ prilagajajo in so precej bolj stabilne od površin, namenjenih za pridelavo zrnja, kjer pa, da je odkupna cena iz preteklega leta tudi zelo pomemben dejavnik, zato se dolgoročnih napovedi  po njenem mnenju ne da narediti.

 »Zagotovo je pridelava koruze ena najbolj stabilnih in tehnološko najmanj zahtevnih pridelav v poljedelstvu,“ meni; da pa bi se površine v prihodnje drastično povečevale, pa da je težko napovedati. „Če bo država s svojo subvencijo politiko ponovno vzpudbudila intenzivno setev soje (kot je to bilo pred leti), pa bodo površine speet hitro zanihale.“

Relativno mokra poletja v zadnjih letih so razlog, da se vse več koruze za spravilo kot silaže uspešno seje tudi kot naknadni posevek, torej po spravilu strnih žit, najbolj ječmena. Tako so se površine naknadnega posevka korze od leta 2003, ko statistika vodi evidenco o tem, do danes povečale skoraj za trikrat, z 1.027 hektarjev (2003) na 2.825 hektarjev (2022).

*začasni podatki oz. pričakovani pridelki

Površine in pridelki koruze 1991-2023 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

277,82 ton       pridelane

321,05 ton      porabljene

(275,97 ton      za krmo

 26,07 ton           za seme, izgube, industrijsko potrošnjo

 19,02 ton           za hrano)

      87 %           samooskrba

Koruza v Sloveniji v letu 2022 (Vir: SURS)