Koruza trdno ostaja tudi na slovenskih tleh
Zaradi vse pogostejših suš je bilo zadnja leta veliko govora, da se bo morala ta okopavanina umakniti le na najbolj težka tla, ki imajo sposobnost dolgo časa zadrževati vlago v tleh. In da se bodo zato njene površine močno skrčile. Letos smo ji namenili 66.964 ha površin, lani 64.388 ha, pred desetletji – ko še nismo množično sejali soje in drugih stročnic, pa tudi 80 tisoč hektrjev in več. A še vedno, pravi drugi kmečki sindikalist Franc Küčan, v našem kmetijstvu prevladuje in na račun hibridov, vse bolj odpornih na pomanjkanje vlage, bo koruza zagotovo ostala v tem obsegu tudi v prihodnje. Za živinorejske kmetije ostaja namreč najpomembnejša osnovna krma – v zrnju za prašičerejo, v silaži za govedorejo. Pa tudi v prehrani ljudi je zelo pomembna.
V zadnjih 100 letih se je pridelek koruze – najbolj zaradi razvoja novih hibridov in boljše agrotehnike, povečal za več kot 8-krat in je leta 2010 svetovna proizvodnja znašala več kot 800 milijonov ton zrnja. Žlahtnjenje ali genetika pomeni povečanje pridelka po hektarju na leto za 75 kg ali drugače povedano: 10 let star hibrid je v osnovni prikrajšan za hektarski pridelek 750 kg.