Tudi letos smo priča zelo zgodnji žetvi te najbolj razširjene poljščine, saj so bile prve njive na območju Turnišča in Renkovcev v Prekmurju požete že v začetku prejšnjega tedna, spravilo za zeleno silažo pa se je ponekod začela že sredi avgusta.

Gre sicer za zgodnje hibride in pridelek na najlažjih tipih tal, kjer je dozorevanje zgodnejše, letos pa se je tam vegetacija  zaključila že avgusta. Zaradi junijskega vročinskega vala, ki se je z zelo malo padavinami ponovil še avgusta, bodo žetve ob stabilnem vremenu tudi drugod v drugi polovici tega meseca, ponekod pa pozneje.

Tudi letos se v večini pričakuje v zrnju nizka vlažnost. Lani je bila v začetku 20 %, tako kot je za prve količine letos; a krepkega znižanja na okrog 15 %, kot je bilo lani, vseeno ni pričakovati.

Običajna setev z zelo malo padavinami

Spomnimo: setev koruze je bila letos v dokaj običajnem terminu, zaradi hladnega maja pa je rast stagnirala, junijska vročina z malo padavinami je bil vzrok za zgodnjo sušo, ki je bila marsikje zelo izrazita. »Posledica tega je bila nizka višina rastlin, predčasna in slaba oprašitev, zato tudi majhni in le delno izpopolnjeni storži,« pogoje ocenjuje mag. Boštjan Ferenčak, na KGZ Murska Sobota vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje in specialist za poljedelstvo.

Aprila je bila v Pomurju, kjer pridelajo in odkupijo  največ koruze, glede na dolgoletno povprečje 40 % manjša količina padavin, v maju 20 % manj, v juniju pa kar 60 % manj. Od  10 % do 25 % manj od povprečja je bilo potem dežja tudi julija in avgusta. To je v omenjenih mesecih skupaj kar za četrtino manj vode.

Med boleznimi so takoj ob setvi največ škode povzročile  talne sovke, ki so ponekod posevke uničile do te mere, da je bila potrebna ponovna setev; zaradi visokih temperatur so na tem najbolj razširjenem žitu občutne posledice tudi zaradi napada koruznega hrošča in koruzne vešče.  

Na vprašanje, kakšna bo na njihovem območju letina, Ferenčak odgovarja, da zelo različna in bo to seveda v največji meri odvisno od vrste tal. »Izpad pridelkov se bodo gibali od 20 % pa do 80 %.«

Je in bo ostala poljščina številka 1

»Zaenkrat ni neke resne kulture, ki bi jo lahko v večjem obsegu zamenjala oziroma nadomestila,« poudarja sogovornik. Tudi, če gledamo pridelavo koruze z vidika vloženih delovnih ur, poudarja Boštjan Ferenčak, lahko rečemo, da je v primerjavi s pridelavo pšenice delovno ekstenzivna kultura.

Glede na to, da njena rastna sezona poteka preko poletnega obdobja, je pa seveda njena pridelava v večji meri izpostavljena stresnim razmeram, kot so visoke temperature in pomanjkanje vlage. »Zaradi tega bo tudi v prihodnje potrebno prilagajati ukrepe, s katerimi bomo omili posledice teh vremenskih sprememb, ti ukrepi pa so povečanje rodovitnosti tal, izbor hibridov z večjo toleranco na stres, na lahkih tleh v kolobar vključujemo koruzo manj pogosto ter se odločamo  za hibride z nižjim zrelostnim razredom.« Kar zadeva namakanje koruze, pa strokovnjak pravi, da je to ukrep,  s katerim lahko v veliki meri ublažimo posledice  sušnih vremenskih razmer, seveda pa zahteva vodni vir in investicijo v namakalne sisteme. »Veliko oviro pri namakanju predstavlja razdrobljenost površin.  Bo pa potrebno v prihodnje na tem področju narediti več, saj ostali prilagoditveni ukrepi za omilitev posledic spremenjenih vremenskih razmer ne bodo več zadoščali.«

Letos naj bi bila odkupna cena za tono suhega zrnja do 185 €, ob 25-odstotni vlažnosti je to okrog 145 € (lani je bila 170 € oziroma 125 €).

Previdno pri sušini koruze za silažo

Tudi v Spodnjem Podravju, območju, kjer je s to poljščino v državi zasejejo drugi največ površin in kjer je bilo pridelovalno leto 2025 prav tako zelo zahtevno, Ernest Plemenitaš in Gregor Kmetec s KGZ Ptuj poudarjata, da julijske padavine niso mogle popraviti do tedaj porazne slike in je pred tem pustil vročinski stres nepopravljive posledice. »Vroči avgust je vplival na hitro pridobivanje vsebnosti suhe snovi, dodatno pa je pridelek prizadela še toča, ki je na določenih območjih povzročila precej škode,« poudarjata in opozarjata, da se je zaradi ekstremne suše listje precej neenakomerno sušilo. Z namenom spremljanja vsebnosti suhe snovi v silažni koruzi sta v treh terminih avgusta na različnih tipih tal, zasejanimi s hibridi različnih zrelostnih razredov, opravila zanimivo raziskavo, ki jo bomo objavili v tiskani izdaji Kmečkega glasa to sredo. Zaradi poznejših setev bo tudi na njihovem območju sočasno z žetvijo za zrnje potekalo tudi spravilo za silažo.

»Težko je določiti optimalni rok siliranja, ker so rastline tudi na isti njivi lahko izredno različne,« pravita. Pri nekaterih sortah ne kaže spregledati, da so listi sicer še zeleni, a je zrnje že v fazi zorenja, zato je potrebno zgodaj začeti s kontroliranjem zrelosti, da ne zamudimo optimalnega časa in da vsebnost suhe snovi v celotni rastlini ne postane previsoka.

(1) Ob pridelki 10 t/ha suhega zrnja (30% vlage v zrnju ob žetvi, sušenje na 14 %)

(2) Ob vlažnosti v zrnju 25 %

(3) Ocena