Nadpovprečne letine – ena takih je tudi letošnjih, ki napoveduje eno najboljših doslej, saj pri najboljših po hektarju niso redki pridelki koruze za silažo 60 in celo 70 ton ter za zrnje 16 ton in več, imajo za posledico, da se na trgu po jesen pojavi več koruze kot običajno. Tako za zrnje kot za silažo.

Mladi prašičerejec  Dušan Novak iz Grlave pri Ljutomeru je le eden tistih na Murskem polju, ki je del koruze letos prodal kar za silažo, čeprav jo je glede na naravo dejavnosti 10 hektarjev zasejal za zrnje. Ob običajnih letinah tega namreč ne bi naredil, kvečjemu bi presežek pridelka prodal v zrnju. »Pojavila se ja zanimiva ponudba podjetja Bio-Elekt iz Ljubljane, ki je upravljalec bioplinarne v bližnji Vučji vasi. Ta namreč za tono koruzne silaže ponuja 34 evrov,« pravi. Zato se je veliko kmetov v  Prlekiji, ki so imeli zasejano koruzo za zrnje, a bodo njeni pridelki veliki in zato taki tudi viši, odločilo za prodajo koruzne silaže v bioplinarno.

Iz previdnosti zaradi plačila je Novak posel sklenil s SKZ Ljutomer-Križevci, čeprav so številni kmetje pogodbeni odnos za silažo, ki so jo seveda morali odpeljati v biplinarno, sklenili tudi neposredno z upravljalcem. Pojasnil je še, da upravljalec ponuja tudi možnost kasnejšega plačila, to pa vsak mesec navrže po toni 2 evra višjo ceno. Skupaj torej lahko za enako količino in z obračunom v začetku prihodnjega leta dosežejo tudi ceno 40 evrov.

Da gre za finančno zelo zanimiv, da ne rečemo celo – odlični posel, celo boljši kot če pri prodajali koruzo za zrnje – 15 ton mokre korze po odkupni ceni 90 evrov namreč bruto navrže 1.350 evrov; 60 ton koruzne silaže, kar sicer glede količin pomeni krepko nadpovprečne letine,  pa 2.040 evrov bruto, Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci pravi, da je v absolutnem znesku res tako. A je potrebno upoštevati, pojasni, da s silažo z njiv odpeljemo tudi vso organsko maso in s tem siromašimo zemljo. Če gre za živinorejske kmetije, je to sicer mogoče nadomestiti z organskimi gnojili (gnojevko ali hlevskim gnojem), druge moraj v nasprotnem drugo leto potrositi  toliko več mineralnih gnojil.

Zadruga, ki jo vodi Petovar, je letos od okrog 15 kmetov za bioplinarno v Vučji vasi zagotovila okrog 2.500 ton koruze. Neuradno pa naj bi njena letna potreba znašale kar 15.000 ton koruzne silaže.  Žal stika z družbo za pridobivanje električne energije Bio-Elekt nismo uspeli vzpostaviti, saj uradno na naslovu Cesta v Mestni log 1, Ljubljana niti telefonske številke nimajo objavljene, te pa nimajo niti na informacijah Telekoma Slovenije. Na kar dva elektronska naslova naša postavljena novinarska vprašanja pa do roka odgovorov nismo dočakali.

Da bodo celotne površine, zasejana spomladi (čez 1.100 hektarjev) poželi za zrnje in za silažo za svoje tri bioplinarne pospravili le tisto, ki so jo zasejali po spravilu ječmena, torej poleti, nam je že pred časom potrdil tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag. Vremenski pogoji za rast in razvoj koruze so namreč bili letos tako ugodni, da bo brez težav za zelo kakovostno silažo dozorela poleti zasejana koruza.