Največ namakamo iz akumulacij in jezer

Lani smo v Sloveniji za namakanje porabili skoraj za tretjino (32 %) manj vode kot leta 2023, namakanih pa je bilo 4.085 hektarjev, kar je za 1 % več površin kot leto pred tem.

Največ namakanih površin je bilo  njiv in vrtov (2.522 hektarjev ali 62 %), 16 % odpade na rastlinjake, travnike in vinograde, 11 % na sadovnjake z oljčniki in drevesnicami, 7 % namakanega je bilo športnih igrišč, 4 % površin ali 171 hektarjev pa je bilo smučišč, kjer je bilo namesto namakanja zasneževanje.

Za ta namen je bilo porabljenih 3,2 milijona kubičnih metrov vode, od tega 1,8 milijona iz povodja Jadranskega morja, preostala količina pa je bila iz povodja Donave.

Večina vode za namakanje (80 %) je bila pridobljene iz površinskih voda,  od  tega največ (72 %) iz zbiralnikov (akumulacij), 20 % je je bilo iz podtalnice, 18 % tekočih voda, 9 % so je odvzeli iz javnega vodovoda in iz drugih virov, manj kot 1 %  pa iz naravnih jezer, poroča v letnem poročilu o namakanju Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

V primerjavi s predhodnim letom je bilo za namakanje iz površinskih voda lani porabljenih 2,5 milijona kubikov ali za 40 % manj, iz podzemnih vodnih virov pa 0,7 milijona kubičnih metrovali za 20 % manj.

Največ je k manj porabe vode prispeval namakali sistem iz akumulacije Vogršček, ki je bila v sanaciji, pa tudi na nekaterih območjih ugodna količina dežja.