Kljub temu, da je bila odkupna cena čistih pesnih korenov ob standardni, 16-odstotni sladkorni stopnji na ravni zadnjih dveh let (33 €/t), so bili rekordni pridelki razlog, da so nekateri pridelovalci po hektarju zabeležili prihodek tudi čez 3.000 evrov bruto.

Kot je že lani izjavil eden od pridelovalcev, to presega kosmati dohodek z enake površine pšenice in koruze skupaj. Še ena potrditev, da je sladkorna pesa kraljica poljščin.

Plačilo

Mag. Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec zadruge Kooperative Kristal, ki je vse od leta 2017, ko se je po odpravi kvot sladkorja EU sladkorna pesa ponovno vrnila (tudi) na naša polja (prej jo pridelovalci v državah, kjer so sladkorne tovarne v skladu z reformo zaprli in so bili zato deležni odškodnin, niso smeli sejati za namen proizvodnje sladkorja), organizator pridelave, je poudaril, da je zadnja kampanja spravila potekala brez večjih težav. Skupaj s 96 hektarjev je bila novembra lani pesa pospravljena v dobrih 20 dneh.  

Za razliko od letine 2019, ki je plačilo s strani njihovega pogodbenega odkupovalca pese – Hrvaške industrije sladkorja (HIŠ), razvleklo v tri dele in to skoraj do setve nove letine, je bil minuli pridelek zadrugi kot organizatorju pridelave v celoti poplačan že 22. januarja. Denar pa je bil v prvih dneh tega tedna že na računih kmetov kot pridelovalcev.

Rezultati za zgodovino

»Predvidevali smo povprečni hektarski pridelek okrog 70 ton, sedaj pa vidimo, da je pridelek rekorden in v povprečju znaša kar 82,48 tone,« je poudaril in dodal, da je kljub nekoliko nižji sladkorni stopnji na račun visokega hektarskega donosa skupna količina biološkega sladkorja prav tako rekordna in znaša po osnovni enoti površine zavidljivih 12,537 t, kar je evropsko primerljiv podatek, dodaja. »Dokazali smo, da se kot drugod po EU, tudi pri nas da pridelati kakovostna sladkorna pesa,« je dejal. Ugotavlja, da je to do sedaj najboljša letina v zgodovini Slovenije. Za primerjavo: v času obratovanja Tovarne sladkorja Ormož (TSO, 1976-2006) so bili povprečni hektarski pridelki  z več kot 6 ali 7 tisoč hektarjev okrog 45 ton (le redko nad 50 ton); ob od sedaj višji sladkorni stopnji (od 15,4 do 15,6 °S ali %), pa je bila skupna količina biološkega sladkorja tedaj  tudi za 50 % in več nižja.

Rekordno visoki lanski pridelki – bilo je kar nekaj pridelovalcev, katerim so na hektar tehtnica pokazala tudi več kot sto ton neto pese, enako je bila sladkorna stopnja tudi 17 % in več, so posledično močno dvignili tudi dohodkovnost te kulture.

TABELA ŠT. 1: Pridelek sladkorne pese v Sloveniji po odpravi kvot za sladkor EU (VIR: Zadruga Kooperativa Kristal)

K odličnem izplenu letine te industrijske rastline je prispevala tudi relativno nizka pojavnost bolezni, zlasti pri sladkorni pesi zelo razširjene cerkospore. Čeprav so bili zaradi pogostega dežja pogoji za njen razvoj letos dobri, do nje po prepričanju sogovornika ni prišlo zaradi izbire sorte, v veliki meri pa tudi zaradi vse bolj dovršene agrotehnike v pridelavi.

Nova logistika

Kot je znano, je lanska letina sladkorne pese z naših polj prvič končala v tovarni sladkorja v Osijeku, ki je denimo od Ormoža oddaljen 219 kilometrov, od odprave kvot (od 2017 do 2019) pa so jo predelovali v 115 kilometrov oddaljeni Virovitici. Prej je bil strošek cestnega prevoza z njive pridelovalca do Virovitice v celoti tovarne, lani je pesa prvič potovala do tovarne po železnici. Zato je bilo najprej potrebno prepeljati peso z njiv do železniške postaje Donji Kraljevec pri Čakovcu na Hrvaškem. Zadruga se je dogovarjala tudi za prevoz iz Slovenije s Slovenskimi železnicami, a neuspešno.

V zadrugi Kooperativi Kristal ugotavljajo, da je nova logistika boljša glede organizacije, žal pa je dražja, saj je tudi razdalja za prevoz večja.  »Tako kot doslej, je bil tudi lani strošek nalaganja na kamione pridelovalčev. Strošek prevoza do deponije na železniški postaji pa delno strošek pridelovalca oziroma zadruge in kupca. Nalaganje na vagone in prevoz do tovarne pa  kupca

Lanska zamuda pri plačilu je bil glavni razlog, da je bilo zanimanje za setev letine 2020 nekoliko pod pričakovanji. Verjetno bo slika letos drugačna. »Nove pogodbe s pridelovalci se bodo sklepale v februarju pa vse do začetka setve, to je predvidoma do začetek aprila,« je pojasnil mag. Vladimir Hunjadi. Kot pravi, se bodo pogoji odkupa in cena 

za novo sezono določili pri pogajanjih med organizatorjem pridelave in HIŠ-a kot od konca leta 2019 skupnim lastnikom treh sladkornih tovarn na Hrvaškem (Osijek, Županja in Virovitica). Po pričakovanjih naj bi cena in pogoji odkupa ostalo na nivoju zadnjih let.

TABELA ŠT. 2: Pridelek sladkorne pese za TSO v izbranih letih v času  njenega                         obratovanja (od 1976 do 2006). (VIR: Združenje pridelovalcev                         sladkorne pese Slovenije)