Kljub pomislekom, da je pristojno kmetijsko ministrstvo zaradi kriznih razmer pandemije pozabilo na tovrstno, že skoraj 30 let trajajočo utečeno prakso sofinanciranja tovrstne obrambe, z njega sporočajo, da bo sistem ob njihovi uveljavljeni do 35-ostotni podpori – razliko bodo zagotovile občine iz SV Slovenije, vključene v obrambo, deloval tudi letos.

Lani je imel Letalski center (LC) Maribor kot edini tovrstni izvajalec pri nas pogodbo in sočasno z njo tudi dovoljenje za izvajanje dejavnosti podpisano že 15. maja.

Ker gre za porabo proračunskih sredstev, mora ministrstvo skupaj z občinami v skladu z zakonodajo izvajalca vsako leto izbirati z javnim razpisom.  Ta naj bi bil objavljen v teh dneh. 

Dolgoletni vodja (letalske) obrambe pred točo (OPT) pri letalskem centru Darko Kralj pravi, da v najboljšem primeru pred sredino junija pogodbe ne bodo imeli. Ker so se prve vremenske ujme s sodro (drobno točo) v  SV Sloveniji, kjer se obramba izvaja, pojavile že 27. aprila in potem 3. maja, upa, da ne bo prepozno.

Na ministrstvu pojasnjujejo, je do zamika prišlo, ker se je z letom 2019 izteklo 2-letno obdobje izvajanje tega ukrepa, zato je bilo potrebno izpeljati ustrezne postopke in Vlada RS je sklep za izvajanje obrambe za leto 2020 in 2021 potrdila 15. maja.

Ker so občine tudi letos izkazale veliko zanimanje za OPT (v izvajanje je vključenih več kot  polovica občin), se bodo proračunska sredstva za sofinanciranje aktivnosti namenila  tudi letos.  

S sklepom vlade branjeno območje tudi letos obsega vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije. Skupaj obsega 71 občin, ki  merijo 3.775,6 km2.

 

Zgodovina

Kralj se spominja, da se je OPT oziroma posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom ali izstreljenih plamenic za preprečevanje možnosti nastanka toče na območju SV Slovenije z letalom pričela v 80. letih prejšnjega stoletja. In sicer kot dopolnilna dejavnost raketni obrambi, ki je bila tedaj organizirana v  Sloveniji. Zaradi prepovedi streljanja raket v obmejnem območju s sosednjo Avstrijo, od koder večinoma prihajajo škodne nevihte, je bil koridor od Dravograda do Lendave nepokrit. Edina rešitev je bila letalske obramba, kot so jo takrat poznali že v Avstriji in južni Nemčiji, izkušnje pa so prevzeli iz ZDA. Za ta namen je bilo kupljeno visoko zmogljivo letalo Cessna in so ga opremili z agregati in pomožnim sistemom plamenic, plod domačega znanja. Sprva so obrambo izvajali v Podravju, od leta 2018 so jo razširili v Prekmurje.

Delo pilotov poteka v zelo zahtevnih vremenskih pogojih (Foto: LC Maribor)

»Po vsem tem času, ko imamo statistiko akcij pokrito z verodostojnimi podatki (dnevne meteorološke napovedi, radarske slike, GPS sledi letal, analize v dnevnem poročilu), lahko z gotovostjo trdimo, da je projekt uspešen pri zniževanju posledic, ki jih za seboj pusti toča,« pravi in dodaja, da je danes po celem svetu že več kot 250 proti toči branjenih območij.

Izvajanje OPT po svetu (VIR: LC Maribor)

Še vedno z enim letalom

Zaradi kronične finančno podhranjene njihove dejavnosti – z velikimi napori vsako leto zagotovijo zgolj spodnjo mejo potrebnih sredstev, že skoraj 4.000 km2 veliko območje pred točo kmetijske pridelke, plodove in drugo premoženje ljudi branijo zgolj z enim letalom. S tem so, pravi Kralj »svetovni rekorderji«. Na avstrijskem Štajerskem imajo denimo za pol manjše območje na voljo pet letal ter več kot dva milijona evrov na leto namenskih  sredstev, ki jih zagotovijo iz deželne blagajne, gospodarskih družb in drugih deležnikov.

Darko Kralj se še kako se strinja z ugotovitvijo, da so pogoste škode zaradi toče pri nas v najožjem obmejnem pasu z Avstrijo posledica točonosnih oblakov, ki so bili k nam z letali »prepodeni« na račun učinkovite avstrijske OPT.

Lansko leto so mariborski piloti zaradi nevarnosti toče opravili 19 letov, predlanskim 17 v skupnem trajanju 25 ur in 44 minut. Tedaj je bilo porabljenih 580 litrov tekočega reagenta in 43 plamenic. »Samo skupaj lahko dosežemo dobre rezultate,« je prepričan Kralj, ki je tudi izdelal finančno konstrukcijo za komercialno obrambo za Prekmurje z nakupom še enega letala in radarja. Cena projekta – proizvodne storitve, materialni stroški in investicija za eno sezono brez ddv bi po tem bila 2,8 milijona evrov, s tem, da investicije v višini 815 tisočakov drugo sezono ne bi bilo.

Težavam ni videti konca

Čeprav je največja premalo opreme – potrebovali bi vsaj še eno ustrezno opremljeno letalo in namenski radar,  se vsako leto ubadajo še z drugimi težavami. Obramba pred točo večinoma deluje iz mariborskega  oziroma njihovega letališča Skoke; ekipa pilota, kopilota ter operaterja na zemlji dežura od dne, ko imajo uradno dovoljenje za dejavnost do 15. septembra med 9. uro do sončnega zahoda. Kot pravi sogovornik,  imajo na voljo rezervno lokacijo v Cerkvenjaku, ustrezna dovoljenja pa so si prav tako preskrbeli sami. Kralj pravi, da z mariborskim (potniškim) letališčem nimajo težav. Ko je letališče odprto, ni problemov, a je letališče odprto od 9. do 18. ure, nevihte pa se okoli 18. ure šele začnejo ustvarjati. Trenutno je upravljalec in lastnik letališča država, s ne poskrbi, da bi bilo letališče odprto vsaj za obrambo pred točo.

Žal na matičnem letališču ne premorejo niti ustreznega radarja, zato se poslužujejo radarske slike Agencije RS za okolje (ARSO) in avstrijskega Austro controla; za OPT kupljeni radar pa je bil iz različnih interesov iz Žikarc pri Mariboru preseljen na Lisco in je za to dejavnost neuporaben.

Letos bo na voljo krog 270 tisočakov

Od skupaj 71 občin v SV Sloveniji je lani pogodbo za namen letalske obrambe pred točo podpisalo 61 občin, ki so skupaj zagotovile 176.258 €, 88.638 € pa je primaknilo pristojno kmetijsko ministrstvo. Skupaj je bilo torej na voljo slabih 265 tisočakov.

Višina sredstev kmetijskega ministrstva in občin po letih za letalsko obrambo pred točo (VIR: Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v RS in MKGP)

Kritiki pravijo, da pravega ključa, koliko mora za OPT prispevati posamezna občina ni; le-te si pogosto zneske za sofinanciranje menda določajo kar same. Niti ni mehanizma, da bi se v projekt morale obvezno vključiti vse.

Glede na kvadratni kilometer svoje površine je lani za OPT daleč največ prispevala občina Maribor (170,73 €), zatem občine Beltinci (98,01 €/km2), Odranci (93,6 €), Črenšovci (89,02 €), Murska Sobota (86,96 €), Hoče-Slivnica (83,8 €) in Cankova (81,83 €); najmanj pa občine Podvelka (24,06  €), Ormož (32,5 €), Sveta Ana (40,32 €),..

V absolutnem znesku pa minulo leto največ občine Slovenska Bistrica (10.500 € za 260 km2), Moravske Toplice (8.400 €, 144 km2) in Maribor (7.000 €, 41 km2); najmanj pa občine Razkrižje (600 €, 9,8 km2), Odranci (645,6 €, 6,9 km2) in Miklavž na Dravskem polju (652 €, 12,5 km2). 

Mag. Branko Žnidar, direktor uprave občine Slovenska Bistrica:  »Naša občina je vseskozi v projektu letalske obrambe proti toči. Od leta 2001 do vključno 2019 smo za ta namen nakazali sredstva v skupni višini 137.171,99 €. Tudi letos imamo za ta namen rezerviranih 10.500 €. Poleg tega od leta 2017 vsako leto namenjamo še 14.000 €  za sofinanciranje zavarovalnih premij v kmetijski dejavnosti. Tovrstni način obrambe je edina v tem trenutku fizična oblika 

obrambe proti toči, zato smo tudi aktivno vključeni v ta projekt.«

 Ene branijo na račun drugih

Kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu, se višina skupnih sredstev povišuje oz zmanjšuje glede na število vključenih občin v izvajanje OPT in posledično za ta namen  skupnega prispevka občin. Tudi letos naj bi bil skupni zagotovljeni znesek občin in kmetijskega ministrstva podoben lanskemu, enako naj bi bilo tudi število vključenih občin.

Glede na dejstvo, da nekaj občin v SV Sloveniji nikoli doslej ni pristopilo k projektu letalske obrambe, se Darku Kralju zdi neetično do tistih, ki vsako leto podpišejo pogodbo. Nevihte namreč ne izbirajo občinskih meja, zato je potrebno braniti vso območje, in na ta račun se nekatere že leta »šlepajo«.

Glede višine sredstev posameznih občin pa ima veliko pomislekov, saj bi poleg velikosti moralo biti merilo tudi višina njihovih proračun ter da je kmetijsko ministrstvo s sklepanjem pogodb za namen OPT  z občinami porušilo vsa razmerja. Do leta 2018 je LC Maribor pogodbe sklepal z občinami neposredno. Kralj še dodaja, da dobijo namenska sredstva za protitočno obrambo izplačana šele po opravljeni dejavnosti, torej jeseni in morajo vmes založiti društveni denar. Včasih je bila OPT le pokrajinski projekt, zdaj pa je že med regijski. »Dvomim, da v Sloveniji deluje še kak tak projekt,« zaključuje.

Zavarovanje kmetijskih posevkov

Slovenija sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi, s tem pa je pri nas tudi velika tudi nevarnost pojava toče. Tudi, če bi slednjo popolnoma odpravili, pravijo na kmetijskem ministrstvu, škodo povzroča tudi močan veter in intenzivne padavine. Tega pa ni mogoče preprečiti. »Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo,« pravijo na ministrstvu. Slednje v rastlinski pridelavi, mreže za trajne nasade.

Posledice ledene ujme so velikokrat katastrofalne.

Za nepovratna sredstva oz. sofinanciranje zavarovalnih premij v višini 50 % za rastlinski del in 30 % za živali je bilo zavarovalcem leta 2018 iz državnega proračuna porabljenih 4,4 in lani 4,7 milijonov evrov; letos pa je za ta namen rezerviranih 3,853.200 evrov. Zadnja leta se delež zavarovalnih površin rahlo povečuje (pri sadju je lani znašal 24 %, grozdju 21 %, žitih 37 % in hmelju 94 %). Lani in predlani so izplačana sredstva za ta namen presegla planirana. Zavarovalne premije se lahko financirajo tudi iz občinskih sredstev, vendar pa skupni delež podpore ne sme presegati 65 odstotkov stroškov zavarovalne premije.

Tudi meteorološka stroka letalski obrambi ni naklonjena. Na ARSO pravijo, da  za uspešnost obrambe z vnosom srebrovega jodida v točonosne oblake z letali, raketami ali talnimi generatorji ni zanesljivih dokazov. »Nekatere študije kažejo, da vnos srebrovega jodida v točonosne oblake, še posebej kadar gre za supercelične nevihte, negativne posledice toče lahko poveča,« pravijo. Konkretne meritve o prisotnosti ostankov srebrovega jodida na območju, kjer LC Maribor izvaja obrambo pred točo, pa da jim niso poznane. »Je pa že pred časom Urad Republike Slovenije za kemikalije opozoril, da je posipavanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom lahko problematično z vidika zaščite okolja in zdravja ljudi.« Na to Kralj odgovarja, da uradno ne pozna nobenega monitoringa v zvezi s tem in da je potem trditev čez palec za doktorje znanosti na zelo majavih nogah. 

MKGP: »Iz gradiva za obravnavo na vladi je razvidno, da predstavniki lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev SV Slovenije, sporočajo, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah (Avstrija in Hrvaška). Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo.«