Lani je v kaščah v Sloveniji končalo za 17 % več žit, v skladiščih kar za tretjino več krompirja in v balah za petino več suhe krme. Tudi pridelki v trajnih nasadih so bili zelo dobri.

V državnem statističnem uradu ocenjujejo, da je bila za našimi kmetovalci ena (naj)boljših letin doslej, saj so povprečni hektarski pridelki marsikje presegli dosedanje rekordne vrednosti. Najbolj je to očitno pri koruzi, poljščini, ki potrebuje veliko vlage in toplote. In tega je bilo lani pri nas v izobilju. Kljub temu, da smo lani posameznim poljščinam namenili manj hektarjev, kakor leto nazaj, so skupni letni pridelki na račun dobre letine večji, a to samooskrbe ni bistveno povečalo.

Strna žita

Lanski skupni pridelek vseh strnih žit je po sicer še neuradnih podakih krepko nad dosedanjimi rekordnimi vrednostmi. Pridelek pšenice kot glavnega krušnega žita je znašal 156.711 ton, to je za 13 % več kot leta 2019, pire pa 1.360 ton (40-odstotno povečanje). Za 2 % večja je bilo tudi s pšenico in piro požetih površin (27.282 ha, samo s pšenico, 26.761 ha). Hektarski pridelek pšenice je ob zadnji žetvi v povprečju znašal 5,9 tone (2019 5,3 t), pire pa 2,6 tone (2,4 t).

Tudi rž in soržica (mešana setev rži in pšenice) sta obrodili za 8 % bolje (4,1 t/ha). A je bilo zasejanih kar  30 % manj površinah (827 ha).   

Med površinami, posejanimi s krmnimi strnimi žiti, je daleč največ ječmena, ki smo ga lani poželi z 22.212 hektarjev (s 1.073 ha več kot 2019), ki je prat tako obrodil rekordne 5,5 tone po hektarju (2019 4,8 t,) skupaj ga je bilo za 122.214 ton.  Ovsu se med krmnimi žiti namenja najmanjša površina, lani 809 ha ali za tretjino manj kot predlani. Za približno enako je bil manjši tudi skupni pridelek, ki je znašal  2.718 ton, poprečni hektarski pridelek pa je bil 3,4 tone (predlani 3,3 tone). 

Koruza

Po sicer še začasnih podatkih je bil povprečni hektarski pridelek silažne koruze, ki so ji pridelovalci lani v obliki glavnega posevka namenili 27.801 hektarjev (2.787 ha pa še kot naknadnega), rekordnih 52,2 tone. Skupni letni pridelek silaže obeh posevkov je znašal 1,523.210 ton, to  je za dobrih 9 % več kot leto pred tem. Koruzi za zrnje pa so pridelovalci lani namenili 39.836 hektarjev, povprečni hektarski pridelek pa je prvič presegel 10 t/ha (10,8 t/ha). Skupaj je tako v naših kaščah končalo  429.925 ton koruze za zrnje ali za kar 19 % več kot v letu prej. Glede na leto 2019 pa je bilo s koruzo zasejanih 1.391 hektarjev več površin, s koruzo za zrnje 953 he, koruzi za silažo pa 438 ha.

Krompir

Tej najbolj razširjeni gomoljnici smo v Sloveniji namenili 2.941 hektarjih njiv, kar je v smislu površin za 5 % večja  kot v 2019, večina površin je bilo namenjenih poznemu krompirju, le 7 % (215 ha) zgodnjemu, ostalo ali 26 hektarjev pa semenskemu.  Zaradi ugodnega vremena je bila letina vseh treh skupin krompirja zelo dobra.

Poznega krompirja smo pridelali 83.774 ton ali 31 t/ha, kar je bila – enako kot pri koruzi za zrnje, najboljša letina, odkar statistika spremlja podatke v samostojni Sloveniji. Pridelek zgodnjega krompirje je bil 21,7 t/ha, semenskega pa 24,7 t/ha. Vsega krompirja je v skladiščih končalo 89.078 ton ali 35 % več kot v letu 2019.

Industrijske poljščine

V tej skupini prevladujejo oljnice, katerim je bilo lani namenjenih za 12 % več površin kot leta pred tem. Kot ugotavljajo na SURS, so se v tej skupini  najbolj, kar za 27 %, povečale površine z bučami za olje, saj so te rasla na skupaj 4.169 hektarjih, povprečni hektarskih pridelek pa je znašal 700 kg suhih bučnih semen. Predlani 600 kg.

Oljna ogrščica je cvetela na 3.320 hektarjih (to je na za 2 % večji površini kot v 2019), na hektar pa je dala v povprečju 2,6 tone pridelka, kar je bilo za 10 % slabše kot v letu prej, ko je bil pridelek na hektar 2,9 tone. Sojo pa smo pridelovali na 1.639 hektarjih (14 % večjih), od predlani pa je obrodila za 3 % boljše (3,1 t/ha).

Skupni letni pridelek hmelja je lani znašal  2.723 ton (za 6 % več kot v 2019), čeprav je rastel na za 8 % manjših površinah, na 1.489 hektarjih. 

Sadje in grozdje

Obilni so bili tudi pridelki v trajnih nasadih, zlasti pri poznem sadju. V 2.184 hektarjih plantažnih ali intenzivnih nasadih jablan je hektarski pridelek v povprečju znašal 30,5 tone (predlani 23,9 t) ali skupaj 66.668 ton; hrušk na 227 hektarjih je bilo skupaj 3.884 ton (17,1 tone/ha, kar je za tretjino več kot 2019); pridelek češenj na 206 hektarjih je bil 1.887 ton ali kar trikrat večji kot leto pred tem, in je znašal 9,2 t/ha; orehov na 471 ha 974 ton, oljk pa na 1.417 ha 3.098 ton

Drugače je bilo pri zgodnjih vrstah sadja: breskev in nektarin na 247 ha je bilo skoraj pol manj kot v letu 2019 (skupaj 2.031 ton) ter marelic na 83 ha 469 ton (49 % manj kot v letu 2019). Podobno odlična je bila tudi letina v ekstenzivnih nasadih: jablane  so v povprečju obrodile 48,5 kg/drevo, hruške 33,5 kg/drevo, češplje in slive 16,5 kg/drevo in orehi 11,1 kg/drevo. Slabše kot v letu prej so obrodile samo marelice ter breskve in nektarine.

Vinogradi (skupaj 15.265 ha, od tega 10.599 ha belih sort) so obrodili približno tako kot v 2019, v povprečju 6,8 tone grozdja na hektar. Belega grozdja je bilo nabranega 74.349 ton (7,0 t/ha), rdečega pa 29.288 ton (6,3 t/ha), torej skupaj 103.637 ton.

Zelenjava

Zelenjavi je bilo lani skupaj namenjenih 5.767 hektarjev površine njiv. A ker je bila enaki površini v enem letu večkratno sajenje ali setev zelenjadnic, je bila zelenjava v resnici pridelana na 7.116 hektarih, predlani na 6.425 ha. Po navedbah SURS smo skupaj v Sloveniji lani pridelali 137.227 ton zelenjave (predlani 120.120 t), od tega 85.275 ton prodaji n trgu. Prevladuje belo zelje (16 %), solate (11 %) ter plodovke in čebulnice: čebula (9 %), paradižnik (8 %) in bučke (5 %).

Ajda, proso, suhe stročnice

Poleg koruzi za silažo (2.787 ha), sta največji delež v naknadnih posevkih, torej po spravilu zgodnjega krompirja, še zlasti pa žetvi strnih žit, predstavljala ajda in proso. Kot glavni posevek je bilo ajdi spomladi namenjenih 549 hektarjev (18  % več površin kot v 2019), naknadnemu pa 3.631 hektarjev (33 % več).  Na naknadnih površinah smo naželi 2.975 ton ajdovih zrn za 48 % več kot leta 2019, na glavnih pa 564  ton. Veliko površin tudi lani niso pospravili, bodisi zaradi zelenega gnojenja, bodisi zaradi vremena.  

Proso je bilo v glavni setvi posejano na 106 hektarjih (7 % večja površina kot v 2019), v naknadni setvi pa na 234 hektarjih (31 % več). Skupaj je bilo letos nažetega 467 ton prosa (198 t pri glavnem in 269 t pri naknadnem posevku).

Letina krmnega graha na 336 hektarjih površin (13 % manjših kot 2019) je tehtala 932 ton ali je bil za 7 % lažji.  Tudi fižol za zrnje je v primerjavi z odlično prejšnjo letino (2,4 t/ha) obrodil nekoliko slabše (2,1 t/ha), in ga je bilo na skupaj 634 hektarjih (enako kot 2019) 1.318 ton.