Z namenom, kako uspešno pridelava zelenjave poteka na različnih območjih ter kako na to vplivajo različni pedološki ter mikroklimatski pogoji, enako s kombinacijami katerih tehnik obdelave tal ter zdravstvenega varstva je mogoče priti do največjih ter najbolj zdravih pridelkov, že šest let strokovni poskusi na prostem potekajo tudi v vrtnarski postaji Ivanci pri Moravskih Toplicah.

Nosilec projekta na nacionalni ravni je tudi v vrtnarstvu Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), ki s partnerji po državi izvaja različne poskuse; podizvajalec vrtnarskega poskusa v Prekmurju je KGZ Murska Sobota, praktični izvajalec pa kmetija Zadravec.

Breda Vičar, na KGZ Murska Sobota specialistka za zelenjadarstvo, ki je bila kot predstavnica podizvajalca tudi tokrat močno vpeta v praktični del poskusa, je povedala, da imajo letos v preizkušanji na Ivancih tri kulture –  dva sortna poskusa po 10 sort solate  in  česna,  ter treh sort nizkega fižola za zrnje. Poskusi so zasnovani v naključnih blokih s tremi ponovitvami, dve leti za posamezno vrsto zelenjave, je dodala.

Dr. Kristina Ugrinović, na KIS specialistka za zelenjadarstvo, pa kot predstavnica nosilca projekta tudi na tej postaja strokovno bdeli nad izvajanjem poskusa. Na ogledu poskusov za javnost v začetku julija je govorila o  praktičnih ukrepih pri posameznih vrstah zelenjave.

Tržna teža solate

Že drugo leto solate na Ivancih preizkušajo v petih terminih sajenja – štirimi terminih pridelave na prostem,  v zadnjem – petem, katerega sajenje je predvideno v septembru, pa bo v zaščitenem prostoru. »Pri sortnih poskusih spremljamo, v kolikšnem času njena posamezna vrsta doseže željeno tržno maso – pri prodaji na kos je to najmanj 300 oziroma 350 gramov,« pravi Vičarjeva in dodaja, da so poskuse 10 sort solate prvih dveh terminov – sajenje konec aprila in sredi maja, že pospravili. Na tradicionalnem poletnem prikazu pa so predstavili solate, ki je bila sajena v junijskem roku, konkretno 7. junija. Po izkušnjah sta bila prva dva termina setve solat primernejša.

Breda Vičar: »Pri solati, sajeni v zadnjem terminu, smo imeli veliko težav s stenicami. Poškodbe se kažejo v obliki drobnih vbodov na listih in glavnih listnih žilah. Rane, ki jih povzročijo stenice, so lahko vstopna mesta za bolezenske povzročitelje. Na poskusu so se na solati pojavile bakterioze.«

Vičarjeva je še pojasnila, je bilo spravilo poskusov česna – osem jesenskih, ki bil sajen konec oktobra lani, že konec junija; dveh sort spomladanskih česnov pa bo sledilo v teh dneh. Fižol pa je zasejan v treh terminih – konec aprila, sredi maja in v začetku junija. Ker gre na Ivancih za zelo lahko in peščeno strukturo tal, je vrtnine tod potrebno namakati.

Kako do kakovostne zelenjave v specifičnih pogojih pridelave

Direktor na KGZ Murska Sobota dr. Stanko Kapun pa je izrazil zadovoljstvo, da so bili pred leti uspešni v nameri vzpostavitve vrtnarske postaje tudi v njihovem okolju. Poleg klasičnega poljedelstva je namreč Pomurje primerno tudi za pridelavo zelenjave, je prepričan. S pomočjo raziskovalnega dela v praksi pa stroka in pridelovalci pridejo do podatkov, s katerimi  tehnikami, v katerih terminih in katere sorte zelenjave v tem okolju najboljše uspevajo.

Tudi tokrat je spomnil, da se za vrtnarsko postajo na prostem na Ivancih niso odločili naključno. Ker gre tu za izrazito prodnato strukturo tal, je mogoče do kakovostnih pridelkov priti le z namakanjem. Tu mali namakalni sistem na 83 hektarjih deluje že več kot 20 let in je še vedno edini na kompleksu zemljišč z mešanim lastništvom (lastnik zemljišč namakalnih sistemov Panvite, kjer namakajo več kot tisoč hektarjev, je eden). Da bi upravičili strošek namakanja, je po prepričanju mnogih pridelava zelenjave edina sprejemljiva. Žal sta Marija in  Janez Zadravec na tem območju med redkimi, ki (še) vztraja s  tržno pridelavo zelenjave. Vse več jih znotraj ivanskega sistema namreč namaka klasične poljščine, a (še) ne v takšnem obsegu, kot bi to lahko.