Včerajšnji dež je za dan ali dva ustavil žetev, sicer bi že lahko poročali, da se je v teh dneh spravilo zlatega zrnja prevesilo v zadnjo tretjino. Po ocenah je trenutno v kaščah do 40 % količinsko dobrega in kakovostno povprečnega pridelka. Če bo vreme služilo, se bo žetev pšenice predvidoma zaključila konec tega ali začetku prihodnjega tedna.

Pridelovalci so si enotni, da je letošnja žetev nekoliko slabša od v vseh pogledih rekordne lanske, a spet ne tako slaba, kot so napovedovali. Majsko in junijsko deževje je očitno zrnje v klasju dovolj napolnilo oziroma odebelilo, manjka beljakovin pa zaradi spomladanske suša več ni bilo mogoče nadomestiti.

Beljakovin v zrnju le malo nad 14 %

Kogarkoli bi vprašali, bi verjetno dobili podobne odgovore, kot sta nam jih zaupala kmeta z dveh bregov Mure – Franc Štih iz Noršincev pri Ljutomeru in Jože Meolic iz Bakovcev pri Murski Soboti. Na obeh kmetijah – prvi s 130, drugi z 80 ha zasejane pšenice, so zaradi dežja obstali na približno 40 % požetih površinah. Hektolitrska masa pri obeh je čez 80 – pri Štihovih v nekaterih primerih tudi rekordnih 84, kar – pravi Franc, se doslej še ni zgodilo. Zato tudi pri obeh ne presenečajo hektarski pridelki – od 7 do 9 t. Oba že vrsto let prisegata na stabilni krušni sorti pšenice iz panonskega bazena, kjer pa višina beljakovin letos v povprečju znaša le od 13 do 14 %. A so tudi redka odstopanja proti 15 %, kar je bila lani stalnica. 

Podobno meni tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag, kjer so od 1.300 ha krušne in semenske pšenice pospravili okrog 400 ha; pa tudi Edi Špilak, direktor tržnega odkupovalca Agrocorna iz Turniščev v Prekmurju, kjer so doslej prevzeli  že 5.500 ton pšenice. Povprečni pridelek pri kmetih, ki so prodali pšenico, tako Špilak, je od 6 do 10 t/ha, višina beljakovin pa 12,5 %.

Cene, cene…

Tačas najbolj aktualno vprašanje pa je, zakaj je večina odkupovalcev šele po prvem tednu žetve objavila letošnje odkupne cene. Večina jih je očitno čakala na jutrišnji, sprva res napovedani sestanek deležnikov žitne verige, kjer naj bi se vsaj okvirno pogovarjali o njej.  

Da se v jutri zgolj po letos le enem sestanku v popolni sestavi, (več) ne srečajo, pa iz razloga, pravijo na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki pri Gospodarski zbornici Slovenije povezuje mline in pekarne, ker so nekateri organizatorji odkupa in nekateri končni odkupovalci že določili svoje končne odkupne cene pšenice. »Zato so se predstavniki različnih deležnikov žitne verige odločili, da sestanek, kjer se določijo intervali odkupnih cen za posamezne kakovostne razrede pšenice, letos ni potreben,« sporočajo iz agroživilske zbornice.

Na to temo naj se v bodoče do končne višine cene več ne bi pogajali tudi zaradi odklonilnega stališča Agencije za varstvo konkurence (AVK), ker naj bi to bilo nelegalno kartelno, da ne rečemo koruptivno  dogovarjanje. In naj bi se za ceno končni kupci pogajali s sedaj še neznanimi organizatorji proizvajalcev (OP). Očitno tudi nekateri največji odkupovalci niso verjeli, da bo že letos temu tako.

Agrocornu so »morali« slediti drugi

Tudi letos je prvi med vsemi slovenskimi odkupovalci žit odkupne cene pšenice objavilo podjetje Agrocorn, ki ni član žitne verige. In se odziva na trenutne razmere na trgu v soseščini.  Cene pri njih veljajo že od prejšnjega ponedeljka, 6. julija, ko so začeli tudi z odkupom.  Vmes jih je objavila tudi mešalnica krmil Jata-Emona, konec tedna pa tudi Panvita in nekatere zadruge z Mlinom Korošec iz Zabovcev pri Ptuju. Razumljivo, da cene pri vseh na prvi pogled preveč ne odstopajo, a kot radi rečemo, hudič tiči v podrobnostih.

Murskosoboški Mlinopek, ki velja z okrog 15 tisoč tonami v preteklih letih kot mlin za največjega slovenskega neposrednega odkupovalca krušnih žit – torej od kmetov na svojem dvorišču, cen še ni objavil.  

To početje spravlja v vidno nezadovoljstvo prav kmete – tudi na prleški strani, ki vozijo pšenico v mlin ali nekatere zadruge, pa ne vedo, koliko bodo zanjo iztržili. Pravijo, da se kaj takšnega ne dogaja v nobeni gospodarski dejavnosti, razen kmetijski, ki jo izkorišča vsak, ki ima pet minut časa. Je pa res, da močan in na vsem terenu z lastnimi skladiščnimi zmogljivostmi prisoten zadružni sitem tega ne bi dovolil.

Očitno je poteza agroživilske zbornice in AVK znotraj žitne verige razbila še tisti kanček zaupanja, ki je vladal med že itak razklanimi deležniki. Po pogajanjih o ceni so prejšnja leta pridelovalci vsaj vedeli, koliko lahko za pšenico ob oddaji od tistega trenutka naprej računajo.

Z veliko težavami smo tudi letos izdelali tabelo letošnjih odkupnih cen in drugih pogojev različnih odkupovalcev, ki jo bomo objavili to sredo v časopisu Kmečki glas. Gole cene med njimi v osnovi precej ne odstopajo, če pa se poglobimo v pogoje – denimo stroške analize in prevzema ter mejne vrednosti za posamezne kakovostne razrede, si lahko ustvarimo približno sliko o njihovi ponudbi. Komentar prepuščamo vam!