Kopja se več ne lomijo samo v zvezi z zagotovitvijo denarja za (so)financiranje njene obrambe, pač pa vse bolj tudi zaradi drugih razlogov. 

Država bo prispevala največ 120 tisočakov

Mnogi so prepričani, da učinkovite obrambe – če je ta že uspešna, z enim letalom na skoraj 3.800 km2 velikem območju ni mogoče izvajati. Še bolj kot to pa bode v oči podatek, da od skupaj 71 občin, ki so vključene v branjeno območje, nekatere projekt protitočne obrambe  ne podpirajo.  Letos je takih občin 8, leta 2021 jih je bilo 11, predlani 13.

Sredo marca letos je Vlada RS  sprejela sklep o sofinanciranju letalske obrambe za letošnje in prihodnje leto »… v kolikor bo izkazan tudi zadosten interes branjenih lokalnih skupnosti.« Torej ga mora podpreti vsaj polovica branjenih občin. To pogoj je vsako leto presežen.

Ker je letos k projektu pristopilo že 63 občin, kar je največ doslej, bo iz državnega proračuna za ta namen tudi letos zagotovljeno do 35 % vrednosti projekta, a kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, z davkom največ do zneska 120 tisoč evrov.

S sklepom vlade branjeno območje tudi letos vključuje vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije. Skupaj obsega 71 občin, ki  merijo 3.775,6 km2.  

Pionirji z izkušnjami

Letalski center (LC) Maribor je edini tovrstni izvajalec obrambe pri nas in jo izvaja že od 80. let prejšnjega stoletja. V tem času so si njihovi piloti v letenju v ekstremnih razmerah nabrali bogate izkušnje.

Na javni razpis izbire izvajalca, ki se kot skupno javno naročilo kmetijskega ministrstva in občin objavlja vsako leto znova, so se že prijavili. Razpis v vrednosti 267.959,71 evra brez davka je bil  objavljen do 9. maja, nanj pa naj bi se neuradno prijavil še en ponudnik. Iz Avstrije?

Pri letalskem centru dolgoletni vodja protitočne obrambe  Darko Kralj pričakuje, da bodo tudi letos izbrani kot izvajalci in da bo po uskladitvi vseh podrobnostih pogodba z naročnikom – MKGP, podpisana v zelo kratkem času.  »Mesec maj namreč že lahko prinese nevihte s točo.« Po kopici zapletov – od dolgotrajnega usklajevanja glede priznanja višjih stroškov kot posledice dviga cen v izvajani obrambi uporabljenih kemikalij  do dovoljenja za letenje, so bili Mariborčani lani prvič s tem namenom v zraku šele 6.  julija. Do 15. septembra, kakor dolgo so opravljali dejavnost, so v 15 dneh, ko so bili izpolnjeni pogoji za pojav toče, opravili 23 poletov. V zraku so skupno prebili 29 ur in 24 minut, porabili 1.466 litrov reagenta in 74 plamenic.  

23-krat leta 2021 in 2020, 19-krat leta 2019 in 17-krat leta 2018 je bilo letalo pred točo v zraku.

Deljenja mnenja o učinkovitosti

Mnenja o smiselnosti vnosa srebrovega jodida v točonosne oblake so različna. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) temu početju niso bili nikoli naklonjeni, saj da za to ni nobenih dokazov. Dodajajo, da odločitev o operativni obrambi pred točo ni strokovna, pač pa politična.

Kralj je prepričan v nasprotno. »ARSO se opira na študije iz prejšnjega stoletja, učinkovitost načina protitočne obrambe, ki jo izvajamo tudi mi, pa dokazujejo najnovejše študije avstrijskih in nemških strokovnjakov.« To ne nazadnje dokazuje tudi interes več kot 60 občin, vključenih v sofinanciranje obrambe, pravi. Posledično temu pa svoj delež vsako leto primakne tudi države. Zakon o sistemu obrabe pred točo iz leta 1979 ni bil razveljavljen, še spomni.

Tudi v letnem poročilu Mariborčani ugotavljajo, da je zadnja leta manj škod zaradi toče, čeprav so po njihovih opažanjih nevihte vsako leto bolj intenzivne in nevarne.  

Čeprav bi za svoje učinkovito delo potrebovali vsaj še eno letalo, so stroški za plačilo obrambe mnogo manjši, kot pa bi znašala škoda, ki jo povzroči toča. Ta se običajno meri v milijonih evrov, poudarja Kralj.

»40 let izvajamo letalsko obrambo in se še vedno učimo. A če smo z enim letalom skoraj tako učinkoviti, kar Avstrijci z večimi, se mora marsikdo zamisliti nad uspešnostjo našega početja. Številne naše izkušnje in modele pri tej dejavnosti delimo v tujini, kjer nas zelo cenijo.«

Denarja nominalno več, a realno manj

Za sofinanciranje tovrstne dejavnosti je ministrstvo od leta 2010 namenilo 788.724   proračunskih evrov, še več je bilo denarja iz občinskih proračunov. Zadnja leta izbira izvajalca dejavnosti poteka po sistemu skupnega javnega naročanja, kjer ministrstvo in občine z izbranim izvajalcem sodelujejo, prej je imel izvajalec pogodbeni odnos za sofinanciranje z vsako občino posebej.   

»Lani so se stroški za kemikalije – reagent in plamenice, ki jih uporabljamo pri dejavnosti, povečali za 170 %, letos za 200  %,« poudarja. To je tudi odgovor na opazke, da se je znesek javnega denarja za ta namen v enem letu povečal za 40 %. »Ne vem pa, kako bomo stroške pokrili letos, ki so eksplodirali, « prvi. Pripomni, da plačilo za opravljeno dejavnost vselej dobijo na koncu. Torej morajo do jeseni vsako leto založiti svoj denar.

Poraba denarja (z ddv) v zadnjem desetletju za letalsko obrambo pred točo (VIR: Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v RS, in MKGP)

Interesi Pomurcev

Da vidijo nekateri v letalska obramba velik posel, gre razbrati iz različnih namer, ki se porajajo zadnja leta. V Prekmurju s svojimi 19 občinami, ki so del branjenega območja postale šele leta 2018 (na obeh bregovih Mure, v Pomurju, jih je kar 27),  zagovarjajo stališče, da bi bila dejavnost učinkovita, če bi bilo eno letalo za ta namen stacionirano na športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Žal drugega LC Maribor sploh nima.

Že leta 2020 je občina Lendava najavila, da je skupaj s partnerji iz Slovenije in Madžarske nosilec mednarodnega protitočnega pilotnega projekta, vrednega 2,5 milijona evrov.  Dejavnost letalske obrambe naj bi izvajali tudi z brezpilotniki, v okviru projekta pa naj bi nabavili  tudi eno »klasično« letalo. Pa tudi reagent vnosa v točonosne oblake naj ne bi temeljil na srebrovem jodidu, pač pa na okolju bolj prijaznih snoveh. Tedaj občine tudi s strani Sveta Pomurske razvojne regije (SPRR) podprtim projektom na evropskem razpisu LIFE za sofinanciranje 2020. ni bila uspešna. Ponovno naj bi se prijavili letos.

»Sam osebno podpiram vsako pobudo, ki bo pomenila dolgoročno rešitev tega področja, tudi to, da se tovrstni center vzpostavi v Rakičanu,« pravi predsednik SPRR Stanko Ivanušič, sicer župan občine Razkrižje. Dodaja, da bi bilo področje letalske obrambe potrebno najprej urediti v okviru Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni ravni.

Znano je tudi stališče mag. Damijana Jaklina, župana občine Velika Polana in nekdanjega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu. Ničkolikokrat je poudaril, da mora biti kratkoročni cilj vseh deležnikov v projektu  čim učinkoviteje zagnati protitočno obrambo v okviru LC Maribor, dolgoročno pa jo vzpostaviti tudi na letališču v Rakičanu.  »S sodelovanjem več letal bi se lahko lažje zoperstavili nevihtam, pri projektu pa bi potem morale sodelovati vse pomurske občine.« Tudi dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota zagovarja predlog, da se letalska obramba pred toči v regiji organizira v okviru letališča Murska Sobota, »… ki ima za to ustrezne prostorske in kadrovske pogoje. Država pa bi skupaj z občinami financirala nakup letala.«

»Danes se pogovarjati o obrambi pred točo in tik pred njenim izvajanjem ne imeti nobene rešitve, je zame nedopustno, predvsem pa neodgovorno do ljudi, ki nič ne morejo,« pa pravi Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik. »Trenutne rešitve so znane in ni kaj razpravljati.«

Dovoljenje za letenje

Z njim do lani Mariborčani niso imeli težav. Podpis pogodbe z naročnikom o izvajanju obrambe, torej MKGP, je namreč pomenil, da so imeli tudi dovoljenje za letenje s tem namenom.

Po besedah Darka Kralja pa jim jo je Javna agencija za civilno letalstvo RS (Agencija) zato, ker po njenem mnenju letalo Cessna TU 206 B, ki izvaja obrambo pred točo nima ustrezne odobrene opreme za ta namen, 21. junija lani z odločbo prepovedala opravljanje protitočne obrambe.

Po njihovi vlogi o odobritvi izjeme v primeru nujnih nepredvidljivih okoliščin, jim jo je Agencija 30. junija odobrila za obdobje treh mesecev, do vključno 30. septembra 2021. 

Na Agenciji so nam pojasnili ozadje. Podlaga je nove evropske Uredba, ki tudi obrambo pred točo uvršča med t.i. komercialne specializirane letalske operacije. Uredba je stopila v veljavo 2017., nadzor nad takimi operaterjem pa se mora po njegovi podani izjavi, da dela po predpisih, opraviti najkasneje v štirih letih. Zato je do nadzora LC Maribor s strani Agencije prišlo lani. Tam dodajajo, da so oni zrakoplovu, s katerim LC Maribor opravlja obrambo pred točo, plovnost zadnjič podaljšali leta 2014. »V zapisih iz takratnega obdobja ni bila najdene ugotovitve, da bi ta imel vgrajeno kakršno koli neodobreno opremo. Morda v času nadzora ni bila vgrajena na letalo in kot taka neopažena.« Tako je letalo imelo veljavno plovno dovoljenje le v obsegu osnovne konfiguracije. Ker podatkov o odobrenih spremembah na letalu nimajo, je Agencija operaterju svetovala, naj za ta namen pri pristojni Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) čim prej prične postopke za odobritev spremembe. Samo tako bodo lahko nadaljevali tudi s temi aktivnostmi.  

»Očitek o nagajanju zavračamo. Naloga Agencije pa je, da izvaja svoje naloge skladno z veljavno zakonodajo, in v primeru, da vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih zahtev za posamezno aktivnost, vlogo zavrne,« so še zapisali in dodali, da letos Agencija od letalskega centra še ni prejela vloge z omenjeno vsebino.

Je pa predsednik LC Maribor Filip Tobias povedal, da so »… dovoljenje za opremo, ki jo potrebujejo za letalsko obrambo pred točo, s strani EASA že pridobili. Tako izpolnjujemo vse pogoje za izvajanje operacije.«

Obratovalni čas

Ima pa dolgo brado težava obratovalnega časa civilnega letališča Edvarda Rusjana. Kot pravijo v klubu, lahko to letališče po pogodbi iz leta 1974  brezplačno in enakopravno koristijo za vse svoje dejavnosti letenja. In ga tudi so. Kralj spomni, da so se  prva nesoglasja začela že z nakupom letališča s strani družbe Prevent (2002), nadaljevala s kitajskimi najemniki, odkar je zadnji dve leti upravljalec letališča državna Družba za razvoj infrastrukture (DRI),  pa težavam ni videti konca.  »Od izgradnje novega letališča (1976) je bilo sožitje neokrnjeno skoraj 45 let, a je njegov zadnji upravljalec to sožitje s samovoljnim skrajšanjem poletnega obratovalnega časa spomladi 2021 s skoraj 12 ur na zgolj 8 ur dnevno, in sicer od 9. do 17. ure, porušil,« pravi Tobias. K temu pomembno prispeva tudi neupravičeno zaračunavanje njihovih pristankov na letališču.  Po podatkih LC Maribor ta strošek na mesec znaša od 3.000 do 5.000 evrov in s skupnim zneskom okrog 60.000 evrov že ogroža njihov obstoj.  Z njihovim predlogom, da bi po preteku obratovalnega časa letališče  s tem namenom vsaj dab prevzeli sami, kot je to denimo urejeno na vojaškem letališču v Cerkljah,  poravnavo neupravičenih stroškov pa naj opravi matična občina Maribor, ki je pogodbeno zavezana LC Maribor zagotoviti brezplačno športno letenje, niso bile uslišane. Še več: DRI je proti LC Maribor za neplačanih 65.000 evrov že vložil  tožbo.

Več kot očitno je, da  težav na miren način, ne bodo mogli rešiti. »Zato smo tudi mi vložili tožbo, s katero zahtevamo vzpostavitev prvotnega sožitja na letališču. V skrajnem primeru pa pričakujemo izgradnjo nadomestnega letališča, skladno z veljavno pogodbo iz leta 1974, vključno z vso spremljevalno infrastrukturo,« pravi Tobias.

Pravi še, da se bodo ob napovedanih večernih ali nočnih vremenskih ekstremih s svojim obrambnim letom prestavljali na vzletališče Cerkvenjak. Tam pa ni ne navigacije, ne možnost za točenje goriva.

Zdaj že nekdanji minister dr.  Jože Podgoršek je v začetku aprila na enem od srečanjih s kmeti povedal, da so – v kolikor javnega naročila ne bi bilo mogoče zaključiti z izbiro izvajalca, preverjali možnosti izvedbe letalske zaščite pred točo tudi s pomočjo avstrijskih letal.