Danes si za računanje krmnih obrokov pomagamo z različnimi programi. Kot piše mag. Anton Hohler s KGZS-Zavod Ptuj, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije uporabljamo nemški program Zifo 2 iz LFL, drugi uporabljajo program Kmetijskega inštituta Slovenije, nekateri pa celo profesionalni ameriški ali skandinavski program.

Program nam omogoča lažje izračunanje ali optimiranje obroka glede na postavljene normative. Vendar pa veliko bolj kot izbira posameznega programa je pomembnejše krmljenje in priprava predlaganega obroka.

Kolega, ki je bil nekaj let v Ameriki je dejal, da so imeli različne programe  za računanje obroka krav, eni so uporabljali zelo drage programe, drugi  pa so računali kar s pomočjo Excela, pa so slednji dosegli enako mlečnost na kravo, kot tisti s profesionalnimi programi.

Takrat so spoznali, da ni najpomembnejša računska sestava obroka, ampak, kako ta obrok krmimo.

Tudi španska raziskava kaže podobno, kjer so analizirali   47. čred mlečnih krav,  ki jih vodi isti tehnolog za krmljenje in uporabljajo za vse črede enako seme (istega dobavitelja) in imajo na vseh farmah enak program osemenjevanja. Ugotovili so, da so imele  vse črede v povprečju mlečnost 29,5 kilograma na kravo na dan. Medtem ko je imela najboljša čreda 33, 5 kilograma mleka najslabša pa 20,5 kilograma mleka, torej razlika za kar 13 kilograma mleka. To jih je vzpodbudilo, da so opravili temeljito analizo vzrokov za to. Rezultati te analize so pokazali, da skoraj 60 % vseh vzrokov za to ni krmni obrok, ampak način krmljenja le tega. Za nastalo  razliko v mlečnosti na dan so za  okoli 4 kilograma mleka  pripisali različnemu managementu potiskanja krme, za 1,5 kilograma mleka premajhni razpoložljivi količini krme oziroma ostanku krme. Krave so imele 2 kilograma manj mleka, če je bila v hlevu prevelika naseljenost živali, oziroma so imele živali premalo prostora pri krmilni mizi. Pomemben vzrok za razliko v mlečnosti je bila tudi različna vzreja telet.

Za dobro pripravo obroka moramo upoštevati naslednje:

1. Takšen obrok, ki je bil izračunan (predlagan), naj bo tudi v jaslih. Pogosto je to problem nenatančnega doziranja posamezne krme oziroma nenatančne tehnice.
2. Dobro moramo načrtovati in pripraviti silos (sendvič). Delež travne oziroma koruzne silaže naj bo po celem kupu enak.
3. Redna kontrolirajmo sušino obroka ali silaž (ta se zlasti po dežju zmanjša).
4. Upoštevati moramo različno gostoto silaže znotraj silosnega kupa (idealna bi bila povsod enaka). Žal je v večini primerov stlačenost silosa v zgornjem delu slabša, kot v srednjem in spodnjem delu.

Management potiskanje krme

Zelo velik vpliv na mlečnost, vsebnost v mleku ter zdravje živali ima potiskanje krme k jaslim. Krave pridejo dnevno k jaslim od 12 do 15-krat. Zato mora biti krma vedno v dosegu živali. Hkrati pa s potiskanjem krmo zgoščujemo in s tem preprečimo večje prebiranje krme.

Izraelske raziskave so pokazale, da krave pri dvakrat dnevnem krmljenju imajo največjo maščobo v mleku takoj po jutranjem ali večernem krmljenju. Čez dan se mlečna maščoba zmanjšuje, ko krma  ni več na dosegu živali, ali je ta že dobro prebrana. Na kmetijah potiskamo krmo pretežno ročno ali s manjšimi stroji, največkrat se to potiska 3-5-krat na dan, kar je odločno premalo. Zato je za ta namen najbolje imeti avtomatski način potiskanje krme. Večina robotov za ta namen ima možnost potiskati krme vsaj 12-krat na dan, kar naj bi bilo minimalno glede na učinek tega ukrepa.

  Redno potiskanje krme zmanjša možnost prebiranja krme.

Zelo pomembna je tudi razpoložljivost krme na krmilni mizi. Krma mora biti stalno na razpolago  na krmilni mizi (24 ur). Pogosto se zgodi, da zmanjka krma prav v nočnih urah. Živali namreč veliko krme pojedo (cca 50 %) zvečer in ponoči. Zato se pri jutranjem enodnevnem krmljenju pogosto zgodi, da ni več krme ponoči ali pa ni ta na dosegu živali.

Pri tem so prizadete največkrat najobčutljivejše živali, ki so hkrati tudi nižje rangirane v čredi, zlasti če ni  dovolj prostora ob krmilni mizi in ostanejo te lačne ali jedo prebrano krmo. Da je dovolj krme na razpolago nam pove ostanek krme, ki mora biti okoli 5 odstotka. Nekatere vrhunske kmetije v Nemčiji imajo planiran ostanek 10 odstotka. Pri tako velikem ostanku krme, mora biti ta še zadovoljive kvalitete, da se lahko porabi za npr. plemenske telice ali goveje pitance. Ostanek krme, ki je vprašljive kvalitete (se greje, je lepljiv ali plesniv), se mora zavreči.

Živali morajo imeti dovolj krme na razpolago in neoviran dostop do krmilne mize. Priporočam, da ima vsaka krava svojo krmno mesto, kar je pri trivrstnih hlevih težko doseči, popolnoma nemogoče pa pri štiri vrstnih. Krave črno bele pasme potrebujejo minimalno 70 do 75 centimetrov, lisaste pa od 75 do 80 centimetrov širine krmnega mesta na žival. Raziskave, ki so jih opravili v Združenih državah Ameriki (Caraviello, 2006) so pokazale, da širina krmnega mesta na žival vpliva na uspešnost brejosti do 150 dneva laktacije. Pri povprečni širini krmnega mesta na kravo, kot jo dosegajo nekatere kmetije pri trivrstnem hlevu (52 cm),  je verjetnost za uspešno brejost že za 10 % manjša.  Pri štiri vrstnih hlevih je verjetnost, da krave ostanejo breje že pod 40 %. Plodnost krav namreč  ne vpliva samo na višino prireje, ampak tudi na učinkovitost izrabe krme, ki pomembno vpliva na ekonomiko prireje mleka.

Do optimalne sušine tudi z vlaženjem krme

Z managementom potiskanjem krme torej vzpodbujamo konzumacijo krme. Za dobro ješčnost krav je pomembna tudi primerna sušina obroka. Ta naj bo po podatki avstrijskega inštituta iz LFL iz Gruba (2021) med 40 in 42 %, po drugih pa med 42 in 45 oziroma 50 %. Skoraj vsi strokovnjaki za prehrano odsvetujejo sušino nad 50 odstotkov.

Namreč pri sušini 60 % krave že pojedo 1,2 kilograma manj suhe snovi krme na dan, kot pri sušini pod 50 %. Pri sušini obroka nad 75 % se drastično znaša konzumacija krme. Zato pri tehnologiji krmljenja, kjer ni silaž težko brez dodajanje vode dosežemo sušino obroka izpod 75 %. To je zlasti problem pri seneni prireji, kjer ni dovoljeno dodajati vode. Torej sušina obroka pomembno vpliva na ješčnost krav v času laktacije. Zato se večkrat postavlja vprašanje med strokovnjaki  za prehrano ali za dosego optimalne sušine in izboljšanje homogenosti obroka dodajati vodo? Vsekakor dodana spremeni okusnost obroka in lahko povzroča pregrevanje obroka, zlasti poleti. Zato je praviloma ob taki tehnologiji reje potrebno še običajno dodajati konzervanse proti pregrevanju krme.   Že nekaj let je v Evropi poznam tako imenovan »compact TMR«, ki prihaja iz skandinavskih držav. Izkušnje s tem sistemom in raziskave so zelo različne po Evropi. Podatki iz literature (Etl, 2021) kažejo, da imajo v glavnem takšno tehnologijo reje dežele ali države na severu Evrope.

Pri tem sistemu se doda toliko vode, da je sušina vsaj pod  38 % ali celo manj. Ta postopek smo preizkusili na eni izmed kmetij. Zlasti nas je zanimala homogenost in prebiranja obroka po tem sistemu. Podatki večmesečnih raziskav so pokazali, da se je izboljšala homogenost obroka in ni bilo zaznati prebiranje krme. Ostanek obroka je bil torej  po razdelitvi delcev enak pokladanemu obroku. Vendar se nam je kljub dodanem konzervansu zmanjšala konzumacija krme za 0,9 kilograma suhe snovi na dan na kravo. Zato so nas posebej zanimali, kakšni so rezultati raziskav glede tega v literaturi.  Raziskave Etl in sod. (2021) so popolnoma potrdile naše ugotovitve. Rezultate njihovega poskusa so nam predstavili prav lansko leto pri obisku tega inštituta. Ob dodani vodi se je v njihovi raziskavi pokazala  prav tako zmanjšana konzumacija krme za 0,9 kilograma suhe snovi, kot smo dobili mi, hkrati se je zmanjšala mlečnost po kravi za okoli 0,8-1 kilograma (v posamezni skupini) povprečno na dan.  Krma se ob dodani vodi ni pregrevala, to so dokazali pri rednem merjenju temperature krme.

Pri compact TMR se najprej doda koncentrat in voda.

Kako potem rešiti problem homogenosti in prebiranja ?

S tem problemom se ukvarjajo mnogi strokovnjaki. Mnenje je, da je homogenost krmne mešanice  možno doseči tudi brez dodane vode (Etl, 2021, Ginze, 2018).  Namreč za dobro homogenost  obroka imamo še druge možnosti. Te so: pravilna izbira mešalne prikolice, število nož in ostrina nožev, dolžina rezi voluminozne krme (siliranje travne silaže s silokombajni), drobno rezanje sena oz. slame (mletje), čas mešanja ter ustrezen management potiskanja krme.

Pri izbiri mešalne prikolice je pomembno ali je to horizontalni ali vertikalni polž. Mešalne prikolice z  horizontalnim polžem  praviloma bolje homogenizirajo krmo. Seveda pa lahko to dosežemo tudi pri nekaterih tipih z vertikalnimi polži, na primer dva pokonča polža (Ginze, 2018). Z izbiro mešalne prikolice lahko bistveno izboljšamo homogenost in preprečimo prebiranje krme. Pri mletju slame so poskusi pokazali (Ginze, 2018), da je bil ostanek krme popolnoma identičen položenemu obroku in prav tako število nožev je značilno vplivalo na homogenost obroka. Podaljšani čas mešanja za 3 minute je vidno vplival na homogenost obroka.

Ostrina nožev v mešalni prikolici je zelo pomembna.  

Za dobro konzumacijo krme je pomembno tudi, da je krmilna miza ob jaslih premazana ali obložena tako, da je površina gladka. Prav tako moramo pri gradnji hleva paziti na nivo krmilnega hodnika in na pravilno montažo krmilnih pregrad.

Zaključek

Priprava krme in krmljenje  zelo pomembno vpliva na zauživanje krme in mlečnost.

Management potiskanja krme vpliva na manjše prebiranje krme, na mlečnost in  plodnost in na manjša nihanja vsebnosti v mleku.

Dodana voda izboljša homogenost in zmanjša prebiranje krme, vendar hkrati zmanjša konzumacijo krme.

Za zmanjšanje prebiranja krme mora biti:

• krajša rez voluminozne krme – travne silaže (kombajni zmleta slama..),
• optimalni čas mešanje,
• tip mešalnih prikolic,
• število in ostrina nožev.

Na zauživanje krme vpliva še, kakšna je površina jaslih, krmne pregrade, višina stene ob jaslih, nivo krmilnega hodnika, voda na razpolago, svetloba v hlevu in še drugi dejavniki.

Veliko zdravja Vam in vašim živalim želim ter veliko Božjega blagoslova.

mag. Anton Hohler specialist za živinorejsko tehnologijo pri KGZ Ptuj