V času letošne žetve je bilo s Sloveniji odkupljenih slabih 71.000 ton pšenice, od tega je bilo za moko oziroma peko primerne le nekaj več kot 43.530 ton ali 61 % vsega odkupa. Po neuradnih ocenah na kupce v skladiščih še čaka  največ 10.000 ton krušne pšenice letine 2023.

Po kakovosti je bila letošnja žetev ena najslabših doslej. To so potrdili tudi podatki o kakovosti odkupa, saj so v času žetve za kruh prevzeli dobrih 43.500 ton. To je sicer na ravni prejšnjih let, a daleč za našo letno porabo, ki je leta 2020 znašal  dobrih 157.000  ton (navadne) pšenice. In potem še okrog 53.000 ton trde ali durum pšenico, ki je v Sloveniji ne pridelujemo in jo v celoti uvažamo.

Po Tržnem poročilu Pšenica – odkup v času žetve Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), se podatki nanašajo od 27. do vključno 35. tedna, torej od začetka julija do konca avgusta. Posredovali so jih tisti, ki so v minulem letu odkupili oziroma prevzeli več kot 1.000 ton pšenice.

Kakovost

Zlasti podpovprečna je pri letos odkupljeni pšenici vsebnost beljakovin, saj je znašala 12,53 % (lani je bila 13,33 %, najvišje v zadnjih letih pa 2019., kar 14,55 %).

Pa tudi povprečne vrednosti ostalih parametrov – hektolitrska masa (le 73,86 kilograma na hektoliter zrnja), število padanja (206,37) in sedimentacija (29,57), so daleč najslabši v zadnjih petih letih. Pri lanskem odkupu pšenice v času žetve je bilo število padanja  285,1, leta 2020 pa kar 362,31; sedimentacija pa krepko nad 44 (2019 50,96, 2020 42, 2021 44 in lani 38,46). Torej bo kruha iz slovenske pšenice letos še manj, vsekakor pa slabše kakovosti, kakor prejšnja leta.

Na podlagi končnih poročil so odkupovalci za tono krušne pšenice v povprečju plačali 196,1 evra, za krmno pa 170,8 evra. Za primerjavo z lanskimi podatki je bila takrat povprečna odkupna cena za enako količino za krušno pšenico kar 338,5 evra, za krmno pa 302,9 evra.

Pridelovalci so dobili za tono krušne pšenice

338,5 evra leta 2022

196,1 evra leta 2023

Slaba tretjina je zadružnega odkupa

Po podatkih Zadružne zveze Slovenije (ZZS) so letos zadruge kot njihove članice odkupile  20.815 ton pšenice po povprečni ceni 18,2 centa za kilogram (180 €/t). Od skupne odkupljene količine je bilo 13.488 ton ali 63,6 % krušne pšenice, razlika  (7.704 ton) pa krmne pšenice. Povprečna odkupna cena kilograma krušne pšenice je znašala 19,1 centa, krmne pa 16,7 centa. Kot še pravijo za ZZS, je celoten odkup pšenice primerljiv z desetletnim povprečjem, delež zadružnega odkupa v času žetve tega najpomembnejšega krušnega žita je lani znašal 29,35-odstotka celotnega odkupa pšenice. Je pa bil zadružni odkup pred leti (2020) 43,82 %, pred desetletjem le dobro petino. »Delež zadružnega odkupa v celotnem odkupu že drugo leto zapored pada, je pa še zmeraj nadpovprečen,« ugotavljajo.

 V najboljšem primeru bi v naših mlinih lahko  končalo nekaj več kot 53.000 ton krušne pšenice letošnje letine (43.535 ton že odkupljene ter 10.000 ton še neprodane), to je zgolj tretjina (33,76 %) naše letne porabe. A nikoli vse odkupljene količine ne končajo na domačem trgu. S tako skromnimi količinami bomo čez poldrugo leto težko zagnali standard višje kakovosti Izbrana kakovost Slovenija, kamor je po nekaj letih usklajevanj letos julija vstopil tudi sektor žit (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, koruza in proso).

Koliko imajo slovenski mlini domače pšenice

Le dva – mlinsko-pekarski Mlinopek iz Murske Sobote in Mlin Korošec iz Zabovcev na Ptujskem polju, pri obeh že vrsto let temelji proizvodnja na slovenski surovini, sta nam razkrila želene podatke o letošnjem odkupu, kakor tudi morebitno znižanje mok iz njunih mlinov zaradi v primerjavi z lani pri nas za več kot 40-odstotne nižje odkupne cene pšenice kot glavne surovine za moko.

Alojz Glavač, vodja mlina pri Mlinopeku, je povedal, da so letos v svoje silose spravili okrog 12.000 ton slovenske pšenice in 2.400 ton rži, večinoma neposredno odkupljene od kmetov kot njihovih pogodbenih pridelovalcev. Iz drugih virov smo izvedeli, da je pri njih nekaj tisoč  ton krušne pšenice končalo  tudi od zadružnih odkupovalcev. Pri Korošcu pa so letos odkupili približno 10.000 ton slovenske pšenice in rži. Pri obeh je to nekoliko manj kot lani, a v okvirih preteklih let oziroma potreb. Kot je zagotovil Niko Korošec, so še naprej naklonjeni uporabljati slovensko surovino, čeprav so zaradi tega na trgu večkrat cenovno nekonkurenčni. »Lahko se zgodi, da bomo tudi mi obupali nad tem, saj pri večini kupcev to ne predstavlja dodane vrednosti.« Mlinopeku pa je že od lani ostalo okrog 5.000 ton pšenice.

»Vsako leto si ob žetvi prizadevamo za čim večji odkup doma pridelane pšenice glede na njeno razpoložljivost in tako je bilo tudi letos,« pa so poudarili v Žitu in dodali, da »… nekaj pšenice odkupimo tudi iz sosednjih držav EU.« Številk niso razkrili.

Nižje cene za potrošnika

Ko smo oba odkupovalca, ki imata v svojih silosih polovico od trenutno doma odkupljenih količin,  pobarali po ceni moke, pa sta povedala, da so jih znižali. Pri Mlinopeku pravijo, da za 35 do 40 %. »Mi smo cene svojih izdelkov začeli zniževati že januarja letos, ko je cena žit na trgu – predvsem zaradi uvoza iz Ukrajine – začela padati,« pa je poudaril Korošec, rekoč, da so jih pri nekaterih svojih izdelkih znižali tudi do 35 % kljub temu, da so mleli še lansko pšenico, ki so jo drago plačali in plačevali višje stroške energije in dela. 

Že znano dejstvo, da proizvodni stroški in prodajne cene izdelkov niso odvisne samo od cene surovin, temveč tudi od cen energentov, stroškov dela, embalaže, politike oblikovanja cen posameznega trgovca, ki njihove izdelke prodaja, pa smo tudi tokrat dobili iz dveh največjih slovenskih mlinov in pekarjev – Žita Ljubljana in Mlinotesta iz Ajdovščine. Po nam znanih podatkih prvi za izdelke iz svojega programa potrebuje najmanj 60.000 ton pšenice, drugi 40.000 ton. Iz Mlinotesta so nam sporočili, da so od slovenskih organizatorjev letos odkupili toliko krušne pšenice kot še nikoli v svoji novejši zgodovini. »S ponosom povemo, da smo letos ponovno od vseh mlinov v Sloveniji odkupili največ slovenske pšenice.« Ker so je po naših lanskih podatkih  tedaj za več kot polovico svojih letnih potreb, je sklepati, da tudi letos vsaj 20.000 ton

Vpliv slovenske surovine na ime

Kot pravijo v Mlinu Korošec so vsi njihovi izdelki označeni z znamko Pridelano in predelano v Sloveniji, v Mlinopeku je njihova oznaka slovensko poreklo. Pri Žitu kruha in pekovskih izdelkov v maloprodaji posebej ne označujejo, se pa pri oblikovanju svoje lastne odkupne cene za žita orientirajo glede na dnevne cene na trgih EU, na trgih v naši soseščini in na tiste na svetovni borzi in se pri tem obnašajo kot skrben gospodar. Žito je že od leta 2015 v večinski lasti hrvaške Podravke.

»Vsi izdelki – tako naše blagovne znamke kot izdelki, ki jih izdelujemo za naše trgovske partnerje – bodo, kjer je to mogoče označiti, še naprej nosili oznako domačega porekla. Povsem nove standarde pa bo prinesla vpeljava sheme Izbrana kakovost, kamor bomo pristopili, takoj ko bo to mogoče,« pa o tej tematiki menijo v Mlinotestu.