Nič se ne bo spremenilo, če ne bomo takoj spremenili naš življenjski krog. Ki se vrti v začaranem vrtincu, brez da bi se zavedali, da je treba končno preiti iz teorije v prakso, od idej k dejanjem in iz neodločnosti k odgovornemu delu in razumevanju. Smo generacija , kjer še obstaja možnost zavedanja, da smo še vedno na zemlji in da še vedno rabimo to zemljo, ki nam daje kruh, vodo in zrak.

Rezultati oranja na svetovnem tekmovanju na Češkem so spet pokazali, da se samo s pravilnim pristopom do tekmovalnega oranja lahko pričakujejo rezultati. Naša dva orača sta naredila odličen rezultat za situacijo v kateri smo v Sloveniji orači skoraj prepuščeni sami sebi. Zelo nam je bilo lepo, da je vsaj nekaj naših prišlo iz Slovenije bodrit naša dva orača, ki sta suvereno zastopala Slovenijo. Sprašujem se samo, kako dolgo bomo še slovenski orači zdržali, da bo naše tekmovalno oranje ostalo na tem nivoju? Sedaj imamo nekaj odličnih posameznikov, vendar pa nam manjka mlada generacija. To so dijaki srednjih kmetijskih šol in društev podeželske mladine. Kdo jih bo pripeljal na tekmovalne parcele, to je vprašanje za vse nas. In še vprašanje za vse nas: kaj smo storili več kot nič, da bi se slovensko tekmovalno oranje ohranilo? Z organizacijo svetovnega tekmovanja smo leta 2009 v Sloveniji in celotni javnosti dokazali, da smo sposobni narediti vse in je bil to največji kmetijski dogodek na svetu.

Osebno si želim samo to, da začnemo vsak na svojem področju narediti vse, kar smo sposobni in kar moramo in želimo in za kaj smo tudi odgovorni. Bomo uspeli, sprašujem sebe in vas?  Vem da smo sposobni, samo zgoditi se mora nekaj velikega, da spet Slovenci stopimo skupaj.