Mešanje okusov
Podjetja hčerka Jerneja, potem, ko je pred štirimi leti postala mlada prevzemnica, ji z dopolnilno dejavnostjo prodaje lastnih pridelkov in izdelkov daje pomembno dodano vrednost. Jančarjevi pa ne prodajajo samo blago, izdelano po preizkušenih receptih na tradicionalni način, pač pa z različno kombinacijo dodanih drugih (domačih) sestavin kot nove.
Pod obronkih Radgonsko-Kapelskih goric, le streljaj od Gornje Radgone, je med kmetijami z dolgo tradicijo tudi Jančarjeva, po domače Jurkovičeva. Ker je niso specializirali, uspešno kljubuje občasnim turbulencam v različnih panogah, s katerimi se ukvarja. To pa je tudi priložnost za njeno rast, so prepričani.
Kmetija obsega 20 hektarjev njiv in travnikov, 2,5 hektarja vinograda in 8 hektarjev gozda. V zaključenem krogu 10 plemenskih svinj v turnusu pitajo 120 prašičev; med 30 glavami goveje živine pa so najpomembnejše krave molznice. Na prostem jata perutnine šteje 50 kokoši.
Raznolikost kot priložnost
»Smo tradicionalna slovenska kmetija, ki je skoraj več ni mogoče najti,« pogovor začne Jerneje. Potem, ko je očeta Jožeta in mamo Jožico leta 2017 nasledila kot nosilka kmetije, ji ob veliki pomoči in spodbudi staršev dodaja nove dejavnosti. »Povečali smo jato kokoši nesnic in začeli s prodajo jajc. Sama sem se odločila tudi za čebelarstvo. V čebelnjaku imam trenutno 12 čebeljih družin,« pravi. Zaveda se velikih možnosti, ki ga ponujajo na ta način usmerjene kmetije. V vse večjo pomoč pri različnih dejavnostih pa ji je tudi 7-letna hčerka Klara.
Jerneja je kot mlada agronominja začela s prodajo in marketingom v vinogradniški družbi Kapela, kjer je ostala do njenega stečaja. Ambicioznost v osebni rasti na poslovnem področju sedaj uresničuje na domači kmetiji. Ker raznolikost njene usmeritve vidi kot poslovno priložnost, dejavnosti na njej ne opušča, pač pa ob obstoječih uvaja nove.
Izdelki iz preizkušenih receptov in iz domačih surovin
Tržne viške rastlinske proizvodnje, mleko in meso prodajo prek KZ Radgona, predelano pa v okviru dopolnilne dejavnosti, s katero so na njeno pobudo prav tako začeli leta 2017. Jerneja je tudi nosilka dopolnilne dejavnosti, ki se uradno imenuje Kmetija okusov Jančar. Njihova ponudba v okviru slednje je vse širša.
»Začeli smo z bučnim oljem in tudi danes največ stavimo na olja,« nam zaupa in doda, da je paradni konj kmetije, lahko bi dejali, da kar strast, pridelava buč in njihova priprava za olje. V nje so na kmetiji dobesedno zaljubljeni in jih pridelujejo na tradicionalni način, torej plevele v njih uničujejo z okopavajem, seme iz njih pa trebijo na roke. Letos so jim namenili že tri hektarje. Olja iz bučnic in sončničnih semen na tradicionalni način stiskajo pri več okoliških oljarjih. Posušena bučna semena – zdrobljena ali cela, pa dodajajo tudi številnim novim izdelkom, meljejo pa jih tudi v moke.
Ne ponujajo ga samo kot 100 % tikvino olje, pač po receptu njene babice Kristine mešajo s prav tako domačim sončničnim oljem in ga prodajajo kot solatno Babičino olje.
Vsi izdelki v okviru dopolnilne dejavnosti so narejeni iz surovine, pridelanih na kmetiji. »Samo tako lahko zagotovimo sledljivost in kakovost, za katero potem stojimo.« In še nekaj je: olja, kisi in kaše kot železni repertoar njihove ponudbe so izdelani po preizkušenih tradicionalnih receptih.
Ponudba kmetije: čisto bučno in sončnično olje, mešano solatno olje, različni sortni medovi, pražena slana bučna semena, bučna moka, ajdova kaša in ajdova moka, kokošja jajčka, jabolčni kis, … Iz skupine novih izdelkov pa cvetlični med z bučnimi semeni in začimbna mešanica Hrustljavi mediteranski posip.
Pri njih lahko dobite tudi moko in kašo.
Novi izdelki in okusi kot drzna kombinacija tradicije in inovativnosti
»Zelo me zanimajo inovativni prehrambni izdelki, ki so sicer kombinacija izdelkov, narejenih na tradicionalni način.« Jerneja pravi, da uživa v ustvarjanju novih izdelkov in novih okusov, narejeni s kombinacijo na videz netipičnih sestavin. Med potrošniki so te novosti odlično sprejete.
»Nismo tipična kmetija, ki bi se udeleževala tradicionalnih ocenjevanj in tekmovanj,« nam zaupa. Sodeluje pa na različnih domačih in tujih natečajih. Tako je bila 2019. uspešna na natečaju v evropskem projektu Urbana zemljina za hrano, kjer so njen novi izdelek (cvetlični med z bučnimi semeni) izbrali kot inovativen produkt. Letos je zanj pridobila mednarodni znak zaščite in deklaracijo odličnega dietnega izdelka iz Mediterana.
Lani je na podobnem natečaju programa Interreg za inovacije mediteranske prehrane zmagala s predstavitvijo še enega svojega novega izdelka – Hrustljavi Mediteranski posip.
Kot pravi, gre pri njem za začimbno kombinacijo tradicionalne in nerafinirane Piranske soli, grobo mletih sončničnih in bučnih semen ter čilija. Glede na količina dodanega čilija je ta lahko pekoč ali nepekoč. »Ker je izdelek tudi med našimi domačimi strankami dobro sprejet, pričakujem, da se bo kmalu pojavil tudi na prodajnih policah kakšnega večjega trgovca.«
Novembra letos pa je bila še na tekmovanju evropskih kulinaričnih inovativnih tehnologij (Hackathon) v Neaplju v Italiji. S poslovnima partnerjema iz Španije in Italije, ki slovita po nenavadni pridelavi oljčnih olj (na permakulturni način, z dimljenjem), je sestavila inovativno virtualno in realno košarico različnih mediteranskih olj. Sama je vanjo kajpak prispevala na tradicionalni način stisnjeno bučno olje.
Prodaja
»Uspešen si lahko, če izbereš več različnih kanalov,« pravi, a prizna, da vsem zaradi obilice dela na dolgi rok ni mogoče, pa tudi ni smiselno posvečati enake pozornosti. Tudi sama se strinja, da je pri tem »… najpomembnejši neposreden stik s kupci.« Zato jo je s ponudbo pridelkov in izdelkov v okviru dopolnilne dejavnosti mogoče srečati tudi na različnih tržnicah in sejmih. Od Gornje Radgone do Ljubljane in širše. Tudi čez mejo. S klasičnimi izdelki s svoje ponudbe pa Jančarjevi oskrbujejo tudi nekaj javnih zavodov.
Kot vsaka kmetija, imajo tudi Jančarjevi prodajo na domu. A njihova je nekaj posebnega. Temelji namreč na velikem zaupanju. Pred vhodom na pokriti terasi so uredili lično hlajeno stekleno vitrino s ponudbo vsega, kar premorejo v okviru dopolnilne dejavnosti. Stranke pridejo na kmetijo, v njej vzamejo, kar rabijo, denar pa pustijo v skrinjici.
»Naši izdelki so pakirani v različne embalaže in volumne. Prilagajamo se trgu in željam kupcev. Za olja imamo stekleno in plastično embalažo, za moke in kaše papirnato.« Kupcem so pred prazniki in drugih priložnostih na voljo tudi prikupni darilni paketi kot kombinacija več izdelkov iz njihove ponudbe.
Vinska kraljica, mlada kmetica, vinogradnica, čebelarka,…
Da je časa za vse dovolj, samo razporediti si ga je potrebno na pravi način, pa pravi na naše vprašanje, če ima časa še za kakšne druge aktivnosti. Že, ko je bila vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric (2012-2014), si je v nastopanju v javnosti pridobila prve izkušnje, spoznavala je kraje in ljudi. Sicer pa je tudi po naravi zvedav človek, ki vidi priložnosti tudi tam, kjer jih morda drugi ne zaznajo. Je članica Društvo vinogradnikov Gornja Radgona in Čebelarskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici.
Sicer pa se je tudi po tej plati zgledovala po starših. Mama je bila osem let predsednica in je še danes zelo aktivna v Društvu podeželskih žena Gornja Radgona, oče je dejaven v tamkajšnjem govedorejskem društvu. Kmetija pa na svoji poti že od nekdaj zelo dobro sodeluje s kmetijsko svetovalno službo v Gornji Radgoni.
Da bi lahko na kmetiji sprejemali tudi večje skupine in jim dostojno in na primeren način predstavili vse širšo ponudbo, si Jančarjevi želijo urediti nekaj novih prostorov. Za predelavo, skladiščenje, degustacijo in prodajo. »Upamo da se nam načrti kmalu uresničijo,« sklene pogovor Jerneja.