Nekoč je veljalo, da so zadnji dnevi aprila in prvi v maju najbolj primerni za setev koruze. Ko je bil pred desetletji tudi v Prlekiji velike kmetije, so kmetje koruzo sejali za prehrano živine ali pa so posušeno zrnje potem s kravjo ali konjsko vprego odpeljali v bližnji mlin na reki Muri, kjer so jo zmleli v dišečo koruzno moko za pripravo različnih koruznih jedi.

Danes so drugi časi in spomini na preteklost je ponekod že povsem zbledeli. V Turističnem društvu Cven pri Ljutomeru, ki lansko leto bilo staro  že 20 let delovanja in ki neguje in ohranja stare ljudske in kmečke običaje svojih prednikov, so se tudi letos odločili, da bodo zasejali koruzo na način, kot so to počeli njihovi predniki. Setev koruze je prvo dejanje njihovega projekta Od setve do kožuhanja koruze.

Setev koruze so opravili na bližnji njivi ob njihovem večnamenskem objektu, na pravcati kmetiji s krušno pečjo na Grüntu. Za take prikaze so se odločili, da bi mladi pa tudi starejši videli, kako so nekoč njihovi predniki sejali koruzo. Letos je bila setev koruze že 22. po vrsti in je lepo uspela. Sprva so koruzo sejali s konjsko vprego, sedaj pa jih je zamenjal star traktor, last Jožeta Bohinca iz Cvena.

Setev z enoredno leseno sejalnico.

Za setev so pripravili domačo koruzo, ki so jo pridelali lani. Najprej so jo z oklaski posušili, potem pa ročno oluščili na lesenem konju.  Koruzo je oluščila članica društva Nada Puconja. Kot nam je zaupala, je vešča tega kmečkega opravila. Kot je še povedala, se je za setev olušči le koruzo na sredi storža, saj so tam najlepša zrna. Prazne oklaske pa so nekoč uporabljali za kurjavo.

Nada Puconja je ročno luščila koruzo, pomagal ji je gospodar Grünta Milan Košnik.

Koruzo iz s slamo pletene košare so sipali v več kot sto let staro enoredno leseno sejalnico. Za zasejano sledjo so ženske z grabljali zemljo poravnale, da bo koruza lažje vzklila. Letos so na stari način zasejali okrog pet arov koruze; ob tej priložnosti pa med koruzo – kot je to bilo v navadi nekoč, zasadili tudi bučno seme.

Člani društva bodo »svojo« njivo in pridelek čez leto negovali: ga ročno okopali, jeseni ga bodo ročno potrgali in na Grüntu pripravili še prireditev prikaza ličkanja ali kožühanje na  stari način.

Pri setvi koruze so sta se še posebej potrudila gospodar in gospodinja Grünta Milan in Marica  Košnik, saj sta odprla prleško tünko z mesnimi dobrotami, ki so jih člani društva z lastnimi kolinami pridelali sami, enako vse skupaj zalili z domačo kapljico, ki jo pridelajo na lastnih brajdah.

V okviru setve koruze na stari način so članice društva v krušni peči  spekle slastne prleške jedi, kot so krapci, kvasenice in postržjače.

V kuhinji na Grüntu je zadišalo po kulinaričnih prleških dobrotah.

Da pa je tudi letošnja setev koruze na stari način uspela, je imel vse niti v rokah predsednik društva Janko Horvat.  

  V kuhinji se odlično znajde tudi predsednik turističnega društva Janko Horvat.

Jože Žerdin