Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je na povabilo Skupine za spremljanje agrarnih skupnosti v Sloveniji in agrarne skupnosti iz Trsta obiskala le-te na obmejnem območju obeh držav. Gostitelji so jo seznanili z njihovim delovanjem, na obeh straneh meje pa si je ogledala tudi njihova zemljišča na terenu.

Svoji obisk je s sodelavci začela v Filipčjem Brdu v občini Sežana, kjer se je udeležila sestanka Skupine za spremljanje stanja agrarnih skupnosti v Sloveniji. Gostitelji so ministrici predstavili stanje na področju agrarnih skupnosti in težave, s katerimi se soočajo. Izpostavili so pomen vključevanja v te skupnosti, njihovo upravljanje in pravne postopke, ki potekajo na sodiščih z dedovanjem. Kot so izpostavili, imajo agrarne skupnosti širše poslanstvo za ohranjanje narave, za družbo, za sobivanje, za vzdrževanje in motivacijo ohranjanja in poseljenosti podeželja ter za nadaljnji obstoj in prenos te oblike premoženja naslednjim generacijam. Ministrica je po srečanju dejala, da ministrstvo že vrsto let z deležniki odlično sodeluje na področju agrarnih skupnosti in skupne lastnine.

Enaka pravila igre

V drugem delu pa si je na povabilo podobne skupnosti iz Trsta na terenu ogledala primere delovanja le-teh v Italiji. Kot je znano, tam agrarne skupnosti neprekinjeno delujejo že nekaj stoletij (od okrog leta 1500) in so organizirane v obliki jusov ali srenj.  Premoženje je bilo v času plemstva knjiženo na ime skupnosti in ne na posamezne lastnike. Zemlja jusov ali srenj je bila neodtujljiva, nezasegljiva, na njej so nastajali skupni objekti, kot so cerkve, pokopališča, šole,… Skupna lastnina v Italiji se je obdržala do začetka 20. stoletja, ko so fašistične oblasti pravice jusarjev in skupno lastnino odpravile z zakonom, ki je določil, da imajo pravico užitka vsi prebivalci katastrske občine. Nov zakon o skupni lastnini je bil sprejet leta 2017.

V drugem delu obiska si je ministrica na povabilo agrarne skupnosti iz Trsta na terenu ogledala primere delovanja agrarnih skupnosti v Italiji.

Obisk je zaključila z udeležbo na posvetu Pravne poti za priznanje Jusov, srenj v Italiji in Sloveniji. Ob tem je izpostavila, da Zakon o agrarnih skupnostih tudi tistim skupnostim, ki so kot pravne osebe registrirane v drugi držav, določa pravico do zemljišč v obeh državah. Če postopki vračanja prmoženja še niso končani, imajo možnost, da se jim to premoženje vrne. To tudi pomeni,  da jim ne bo potrebno v Sloveniji na novo registrirati agrarne skupnosti, in bodo lahko v Sloveniji gospodarili po pravilih, ki veljajo za vaše agrarne  skupnosti

Mnogoplastno poslanstvo

Irena Šinko je ponovila, da se prednosti agrarnih skupnosti vidijo tudi tudi v socialnem vidiku, ko se ljudje družijo in se naučijo dela in sodelovanja v skupini. Po njenih besedah so te skupnosti zaradi manjše ekonomske vloge pogosto spregledane, čeprav so prepoznane kot pomembna organizacija na podeželju, kjer zagotavlja trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničujejo interese prebivalcev na podeželju, skrbijo za ohranjanje poseljenosti in običajev, skratka za njen razvoj.

V Register agrarnih skupnosti je v Sloveniji vpisanih 34 agrarnih skupnosti, v poslovni register pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve pa 357. V lasti imajo čez 77 tisoč hektarjev zemljišč (3,67 odstotka celotne površine Slovenije). V povprečju ima agrarna skupnost skoraj 34 članov in v lasti okrog 200 hektarjev površin.