Šest članic društva je letos na rečnem Otoku ljubezni v Ižakovcih ob Muri prvič v ograjenem prostoru ob tkalski delavnici Zavoda za kulturo, turizem in šport Beltinci posejalo industrijsko rastlino lan. Šlo je za  25 kvadratnih  metrov velik prostor, ki so ga za ta namen članice skrbno pripravile. Prostor, kjer je rasel lan, je bil ograjen s spleteno ograjo iz šibja.

Kot so povedale, jih tovrstno opravilo veseli in so se ga naučile od svojih mam in babic.  Ves čas njegove rasti so ga negovale, spremljale so  njegovo zorenje. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali otok, saj je je bil najlepši takrat, ko je v sinje modri bari cvetel.

Sto dni po setvi je dozorel. Ko lan dozori se ga ne žanje, ampak ročno pomika, suši in pred obdelavo še večkrat namaka v vodi.    V okviru postopka od semena do platna so si že pred leti nabavile vse pripomočke ali pa jih poiskale na podstrešjih starih hiš.

Brž, ko so lan pomikale, so v tkalski delavnici prikazale vse faze postopka od semena do platna. Pokazale so, kako  se lan najprej suši na soncu. Nekoč so imele za namen sušenja tudi izdelane pečnice, kjer so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Nato je sledil postopek odstranjevanja semena na lesenih riglah, drugi postopek sušenja lanu, oziroma polaganje lanu na travo, ko dobi drugačno, svetlo rjavo barvo. Nato je sledil postopek trenja lanu, pri čemer se »tolče« tako dolgo, da se naredijo niti. Nato so naredile »koudile«,skupek teh vlaken. Sledi delo na kolovratu, kjer se vlakna predejo v niti. Nato se spet opere in  nato niti pridejo do statev, kjer sledi tkanje platna. Letos so iz predelanega lanu na Otoku ljubezni v Ižakovcih pridelale dve »klopki« lanenih niti za tkanje platna

Članice skupine Lan nekdanjo kmečko opravilo prikazujejo že dobrih 30 let in sicer največkrat v okviru Büjraških dnevov, ki se vsako leto odvijajo na tem otoku.

Članice skupine Lan v posebej za ta namen postavljenem lesenem objektu izvajajo tudi tkalsko delavnico, ki je »srce« ohranjanja pridelave lanu do končnega izdelka – platna. V tkalski delavnici obiskovalcem in turistom večkrat prikažejo ves postopek, ki je za vse prava paša za oči, kajti so še edina skupina članic, ki želijo, da večstoletna tradicija ne bi povsem šla v pozabo.

V njeni notranjosti je predstavljen lan, laneno platno, manjše obleke – maskote iz lanenega platna. Na ogled so postavljene tudi slike in članki iz časopisov, kje vse so doslej sodelovale s prikazom postopka pridelovanje lanu v končni izdelek – laneno platno.

Svoje znanje prenašajo tudi na mladi rod. Pred leti so z osnovnošolsko mladino pripravile tkalske delavnice. Z zanimanjem so sprejeli na etnološko – kulturnih prireditvah v Črenšovcih na Jenamena festivalu, na Bistrici na Mlinarskih dnevih, na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na folklornem festivalu v Beltincih, na Ciglarskih dnevih na Melincih in še kje.

Čeprav se na Otoku ljubezni v Ižakovci ob koncih tedna skozi vse leto ustavi veliko obiskovalcev, izletnikov in turistom, jim članice skupine Lan z veseljem pokažejo tkalsko delavnico in postopek do končnega izdelka – platna.

Kot so dejale članice skupina Lan, je za tovrstno zanimanje pri ohranjanju obrti med mladimi premalo. Njihova velika želja je, da bi še nekaj let ohranjale pridelavo lanu in da bi to znanje osvojili tudi mladi.

Pridelava lanu in tkanje platna je bilo v Ižakovcih najbolj razširjeno leta 1955, nato pa je dejavnost povsem zamrla. Vnovič so jo iz pozabe obudili leta 1992.  

Jože Žerdin