Član Martin Kelenc jim je omogočil, da so košnjo na stari način prikazali na travniku Kristine Jeneš in Kristine Prša v zaselku Bükovje v Mali Polani.

Uvodoma so se sodelujoči minulo soboto zbrali v Beltincih in se v panoramski vožnji z več kot 20 starodobnimi traktorji popeljali na košnjo na skoraj deset kilometrov oddaljeni travnik. Vožnja po prekmurski ravnici je bila enkratno in nepozabno doživetje, kolona starodobnih traktorjev pa je bila tudi paša za oči. Na prizorišču so članice društva zbranim najprej ponudile pogačice, pečene na ižakovski način. 

Po predhodno sklepanih kosah so si kosi za na travnik pripravil »voder« z vodo in brusnim kamnom za sprotno brušenje kose. Za gašenje žeje pa so večkrat posegli po lončeni posodi, v katerih je bila pijača. Običajno voda. Da je pijača čim dlje ostala hladna, je bila posoda ovita z mokro krpo. V iz koruznega ličja spletenem cekarju pa je bil domači kruh in meso za tešitev lakote.

Na košnji se je zbralo okrog 50 članov, od tega jih je 20 prijelo za kose. Prišli so kosci iz Beltincev, Ižakovcev, Melincev, Male Polane, Trnja, Črenšovcev in Bistrice. Prikaz košnje si je ogledalo veliko ljudi, med njimi z veliki zanimanjem tudi trije mladi »Pufkači«, stari od 7 do 12 let iz Melincev.

Nekateri še vedeno ohranjajo stare kose svojih dedkov. Kosci so v nekaj presledkih hitro pokosili 15 arov veliko parcelo. Vodja koscev je bil Mirko Hirci, Martin Kelenc pa je prevzel organizacijsko plat košnje in druženja. Ta je vsakemu članu društva, ki se je na košnjo trave na stari način v Malo Polano pripeljal s starodobnim traktorjem izročil spominsko darilo – leseni pladenj, narejen iz hrastovega ali jesenovega lesa.

Kot je povedal Mirko Hirci, so se na ta način spomini na nekdanje kosce, to lepo kmečko opravilo pa negujejo in prenašajo iz roda v rod. Po košnji se je član društva Jože Horvat iz Trnja pripeljal na travnik s starodobnim traktorjem iz leta 1957, ki je imel pripet več kot 70 let stri železni obračalnik za konjsko vprego. Prikazal je, kako so si v novejšem času olajšali delo obračanja trave.  

Izvedeli smo še, da je bilo nekoč tudi v Evropski vasi štorkelj, Mali in Veliki Polani veliko kmetij, in so travnike kosili z ročnimi kosami. Kmetje so si tudi pri tem delu med sabo pomagali, da je bilo hitreje opravljeno. Po košnji so travo ženske z železnimi vilami  raztrosile, da se je potem na soncu lažje posušila in je postalo seno.  Nekdaj so kosci zaradi rose v travi in jutranje svežine z delom pričeli zgodaj zjutraj, ženske so jim na travnik prinesle obilen zajtrk.