Uspešnima zgodbama Ocean Orchids in Paradajz naj bi se pri pridelavi zelenjave kmalu pridružila nova

Še vedno odmeva nakup več kot 20 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč v Žitkovcih pri Dobrovniku, ki jih je konec lanskega leta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad) prodal zasebnemu podjetju Skrinja BB iz Ljubljane.

Dolga leta je bil zakupnik te državne zemlje z namenom primarne kmetijske pridelave (poljedelstva) Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava. Ko mu je 31. 12. 2020 prenehala zakupna pogodba oziroma mu je Sklad zaradi na sodišču dobljenega spora o prepustitvi podal pisno odpoved, pa je bilo zemljišče predmet prodaje.

»Če bi zemljišča glede namembnosti ostala kmetijska, jih Sklad ne bi prodajal, ker bi to bilo v nasprotju z našo Razvojno strategijo,« so med drugim za Kmečki glas pojasnili na  Skladu, ki je upravljavec državne zemlje.

Namen rabe zemljišč je določen v občinskih prostorskih načrtih (OPN) in ne s strani lastnika ali upravljavca.   

Vse po črki zakona

Če se poglobimo v primer, ki je tako v smislu vrednosti, kakor obsegu zemljišč, eden največjih poslov Sklada v zadnjih letih, nikomur v posel vključenim ni mogoče kaj očitati, kljub temu pa pri poznavalcih ostaja veliko pomislekov, če ne drugega, da bodo rastlinjaki kot kmetijski objekt v Žitkovcih postavljeni na zelo kakovostnih kmetijskih zemljiščih (BT 64).

Tudi prekmurska občina Dobrovnik, ki je leta 1998 nastala po zakonu o lokalni samoupravi, je ob kakovostnih kmetijskih zemljiščih, vinogradih  in nekaterih naravnih znamenitostih bogata tudi po termalnih vrtinah. Potem, ko dolgoletni župan Marjan Kardinar ni uspel z enotnim regijskim strateškim načrtom razvoja, ki bi med drugim temeljil na kmetijstvu, so v tej občini v smislu umestitve takšnih objektov »šli po svoje«, se spominja.

Na treh območjih v občini – južno od Dobrovnika, v Strehovcih na zahodu in v Žitkovcih na vzhodu občine, so v skladu s spremembo prostorskih aktov že pred leti predvideli obočja za intenzivno kmetijsko (steklenjake), zato se je za omenjena območja spremenila namembnost kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. »Vendar to niso postala gradbena zemljišča, pač pa izključno namenska za postavitev objektov za kmetijsko proizvodnjo.,« je pojasnil župan. Že pred več kot 20 leti je južno od Dobrovnika, ki se ledinsko imenuje Pašnik – kmetijsko poslovna cona (KPC) podjetje Ocean Orchids postavilo steklenjake, kjer ne pridelujejo samo orhideje, pač pa zadnja leta med drugim tudi solato. V 60 hektarjev velikem obočju je danes tudi piščančja farma, gramoznica in poslovni prostori Nograd, zbirni center za odpadke in čostilna naprava, na okrog 2,5 hektarja so predvideni dodatni steklenjaki, okrog 20 hektarjev pa je za kmetijske objekte še prostih zemljišč.

»V kolikor bi bil tu še interes za intenzivno pridelavo, bo občina pristopila k novem postopku priprave ustreznih prostorskih aktov OPN in OPPN.«

Industrijski steklenjaki z različnimi vrstami pridelave se na istem območju ne postavljajo zaradi morebitnega pojava bolezni,  obremenjenosti in reinjekcijskih vrtin, zato je na območju Občine Dobrovnik na razdalji nekaj kilometrov troje namenskih območij.

Na občini Dobrovnik smo izvedeli še, da se je v primeru Žitkovcev namembnost zemljišč z OPN spremenila leta 2013, z manjši popravki leta2016,  postopki pripre prostorskega akta za to območje pa so se začeli že leta 2007.

V občinski upravi so se zato ostro odzvali na pisanje nekaterih medijev, da so prostorski načrt in namembnost spreminjali šele po nakupu omenjenih zemljišč s strani slovenskega poslovneža Boštjana Bandlja s partnerji oziroma podjetja Skrinja BB. »Do zadnjih sprememb v občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrovnik je  prišlo leta 2016, torej kar nekaj let preden je podjetje Skrinja BB izkazalo interes za investicijo v Prekmurju in preden je prišlo do neuspelih poskusov prodaje v letu 2022.« Dodali so še, da so po 17 letih nastanka zasnov, da se območje Ž18 nameni za postavitev rastlinjakov zadovoljni, »… da je se našel investitor, ki je pripravljen slediti razvojnim ciljem občine.«

Prodajali že leta 2022

Zaradi izkazanega interesa je Sklad v letni program prodaje omenjeno zemljišče v Žitkovcih   uvrstil že leta 2022, a kljub temu v dveh izvedenih javnih razpisih za prodajo na njihovi spletni strani ni bilo prijav. Zaradi novega interesa za nakup je bilo zemljišče v program prodaje ponovno uvrščeno v  letu 2023. Na pomisleke, da je v svetu Sklada, ki je organ upravljanja tega javnega zavoda do konca januarja 2023 oziroma v prejšnjem mandatu sedel tudi dobrovniški župan in bi lahko vplival na to, kaj se bo v občini Skladovega prodajalo, je župan Marjan Kardinar jasen:  »Kot kmet, agronom in kmetijski pospeševalec, nekdanji direktor kmetijske zadruge sem se vedno zavzemal za kmetijsko politiko, ki ohranja slovensko podeželje poseljeno, kmetijska zemlja obdelana in je posledično čim več doma pridelane zdrave hrane. Kot samo v enem mandatu član sveta Sklada sem vztrajal, da mora imeti država in Sklad skupaj z vsemi kmetijski inštitucijami jasno opredeljeno vizijo, da na kmetijskih zemljiščih pridelujemo hrano. Seveda je jasno, da je to  mogoče na njivah, sadovnjakih in vinogradih ter v rastlinjakih.  Uspelo mi je, da smo skupaj z vsemi člani v kratkem obdobju štirih let delno premakniti skrb za kmetijska zemljišča, tudi za čiščenje zaraščenih in zapuščenih  zemljišča,  saj se s tem lahko tudi delno ohranja oziroma povečujejo kmetijske površine. Ponovno se je aktiviral poseg na zemljišča z agromelioracijami in komasacijami, kjer je Sklad vodilni partner. Torej je jasno, da smo ravno zato skupaj z vsemi odgovornimi v dvojezični in obmejni Občini Dobrovnik resnično uspeli že pred 25 leti zastaviti takšno razvojno politiko, ki nam danes omogoča resnično konkretne razvojne projekte. Kdor se takrat ni zavedal te odgovornosti in priložnosti, ima še vedno možnost, da stopi na voz razvoja in skupaj  drug drugemu pomagamo in se vzpodbujamo, da ne bomo »lačni in posledično bolni«. Ne pa, da smo negativno kritični, nezaupljivi, mogoče tudi drug drugemu nagajamo ali smo si škodoželjni. To ni dobro za Pomurje in čas je, da tisti, ki iskreno želimo odgovorno delati, še vztrajamo naprej. Jasno tudi odgovorno ponovno povem, da Pomurje rabi klasično kmetijsko zadrugo na sodobnih ekonomskih temeljih. Sam sem osebno po naravi velik optimist in zato se tudi pri teh letih ne bojim ničesar, samo naj bo zdravje in zdrava kmečka pamet! Če se bojimo pridnih, delovnih, mladih ljudi, to ni dobra popotnica za nikogar, še najmanj pa za prihodnost kmetijstva v deželi ob Muri in tukajšnjega kmeta.«

Župan je potrdil, da je Občina Dobrovnik v začetku letošnjega leta izdala sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za gradnjo industrijskih rastlinjakov na zemljiščih v Žitkovcih in bi ta lahko bil nared  že do konca leta.

Sklad varuje samo  kmetijsko zemljo

Iz kopice dobljenih odgovorov in pojasnil Sklada je glavno, da so v primerih, ko ima kmetijsko zemljišče, s katerim upravljajo, spremenjeno namembnost, nemočni, in jih v skladu s svojo razvojno strategijo ob izkazanem interesu prodajajo. V primeru Žitkovcev je pravzaprav šlo za dve parceli: večja je bila po namenski rabi opredeljeno kot stavbno zemljišče, manjše delno kot stavbno (93 %), ostalo kmetijsko, njuna skupna površina pa je 219.395 m2 (slabih 22 hektarjev). Kot so nam sporočili s Sklada, je za obe kupec kot edini ponudnik odštel  nekaj manj kot 2,2 milijona evrov.

Ker Sklad ni prodal kmetijskih, pač pa stavbna zemljišča, je bila cena posledično višja.

Kot so pisali v lokalnem tedniku Vestnik – na Skladu pa to s pojasnilom, da o tem po regijah ne vodijo posebne evidence, niso potrdili, so v zadnjih desetih letih v Pomurju za nekaj več kot 11 milijonov evrov kupili 960 hektarjev kmetijskih zemljišč, s prodajo 41 hektarjev v tem času pa so iztržili nekaj manj kot tri milijone evrov. Promet s stavbnim zemljiščem v Žitkovcih v smislu površine  pomeni v tem času polovico vseh prodanih površin, v vrednostnem smislu pa kar tri četrtine vseh prihodkov.

Postopek spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišče v površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), torej za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, trajajo več let in  je odvisen od aktivnosti občine in zahtevnosti usklajevanj z nosilci urejanja prostora, so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Tam so še dodali,  da za razliko od primera, ko prihaja do spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč za namen stanovanjske ali industrijske gradnje, po Zakonu o kmetijskih zemljiščih nadomestnih kmetijskih zemljišč primerljive kakovosti in velikosti (tudi) v primeru objektov za IK ni treba izvesti.

Prihajajo z dobrimi nameni

Za dvig samooskrbe z zelenjavo, kjer smo v naši državi izrazito šibki, so se odločili na način inovativnega pristopa, pravijo v podjetju kupca zemljišč. »Na razpis smo se avgusta 2023 samoiniciativno prijavili in bili pri tem uspešni. Pri tem smo ponudili ceno, ki je bila višja od izklicne, saj nismo bili prepričani, če bomo edini ponudnik,« so nam pojasnili v Skrinji BB in dodali, da bodo postavili takšne rastlinjake, ki bodo v kontroliranem okolju in s čim manjšim vplivom na okolje omogočali pridelavo skozi celo leto. Ker je v teh objektih z mikroklimo mogoče gojiti različne vrste sadja in zelenjave (solata, špinača, rukola, paprika, paradižnik, kumare, jagode, bučke,…), odločitve o obsegu lastne proizvodnje in izbranih vrstah zelenjave »… še ni dokončna«.

Kdaj bodo storili konkretne korake k uresničitvi projekta, pa da je odvisno od več dejavnikov, na katere pa nimajo vpliva. Pravijo še, da so šele januarja postali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, trenutno so v fazi podrobnejšega preverjanja možnosti za zagotovitve komunalnih storitev in priključkov za predmetno lokacijo znotraj prve faze postopka sprejema OPPN.

»Po zadnjih ocenah je na zemljišču, ki smo ga kupili, mogoče razviti okrog 16 hektarjev proizvodnih površin v obliki steklenjakov, kar je primerljivo s površino obstoječih in že delujočih steklenjakov v Sloveniji,« je dejal Matej Bandelj, v družbi Skrinja BB svetovalec direktorja; Boštjan Bandelj, direktor družbe pa je zagotovil, da v Občino Dobrovnik prihajajo z najboljšimi nameni. »Verjamemo, da bomo s projektom zagotovili večjo prehransko samooskrbo v Sloveniji ter pozitivno vplivali na gospodarski razvoj občine in širše regije, obenem pa ustvarili nova delovna mesta.« Na območje, na katerem bodo pridelovali zelenjavo na okolju prijazen način (uporabo obnovljivih virov energije, racionalizirana poraba vode, uporaba deževnice, ogrevanje z geotermalno vodo iz črpalne in povratne vrtine ter v kombinaciji s toplotnimi črpalkami za dogrevanje in hlajenje), pravijo, da bodo povabili tudi druge proizvajalce kultur v steklenjakih.  Po njihovi informaciji namreč tuje izkušnje kažejo, da so takšna sodelovanja poslovno smiselna in imajo velik potencial. Pri tem, da ima Slovenija prednost zaradi geostrateške pozicije in možnosti izkoriščanja geotermalne energije.

Kdo je Boštjan Bandelj?

S podjetjem Belektron se je od leta 2008 uveljavil kot trgovec z emisijskimi kuponi in velja za eno največjih in najuspešnejših globalnih podjetij na tem področju, saj je leta 2022 ustvarilo že  3,16 milijarde evrov prihodkov in 28 milijonov evrov čistega dobička, leta 2021 je bil ta skoraj 78-milijonski, na zadnji lestvici najbogatejših Slovenk in Slovencev regije Maneger pa je Bandelj 4. najbogatejši.

Številna podjetja, ki jih je ustanovil, vlagajo v nepremičnine turistične in druge infrastrukture. Našo informacijo, da se je Bandelj v preteklosti prek podjetja KŽK iz Žabnice, ki je imelo v zakupu več sto hektarjev kmetijske zemlje in je pitalo več kot tisoč glav govedi, že poskusil v kmetijstvu, pa so v Skrinji BB pojasnili, da je v tej vlogi bil Bandljev poslovni partner in ne on sam.