Pred dobrim letom je odmevala informacija o načrtovani gradni Podcentra za protipoplavno zaščito (kasneje je dobil ime Vseslovenski center za protipoplavno zaščito) v Sloveniji, edinega te vrste v državi.

Zgrajen naj bi bil približno dva kilometra južneje iz Murske Sobote, in sicer na njivah z visoko bonitetno oceno na desni strani ceste Murska Sobota-Bakovci pri paviljonu Expano oziroma izvozu s Pomurske avtoceste Murska Sobota-jug. Ta lokacija naj bi bila zelo primerna tudi zaradi bližine letališča v Rakičanu ter velikih vodnih površin gramoznice (Soboška Kamešnica), ki se nahaja v soseščini.

Po tedanji dinamiki naj bi prvo lopato za pričetek gradnje na tej lokaciji zasadili v teh dneh, a to se ne bo zgodilo. Možnosti, da tu sploh kdaj, pa tako rekoč ni.

Prvi projekt že 2015.

Kar 18 hektarjih naj bi bilo za to potrebnih. V prvi fazi naj bi Center obsegal gradnjo poslovnega objekta z garažnimi in skladiščnimi objekti oziroma logističnega centra za potrebe sil, vključenih v sistem zaščite in reševanje, v drugi pa gradnjo vadbenih poligonov. Njegova vrednost  je po idejni zasnovi več kot 3,3 milijona evrov. Center naj ne bi imel samo nacionalni značaj, pač pa naj bi na urjenje prihajali tudi iz sosednjih držav.

V zvezi z njim je bil že avgusta 2020 med takratnim murskosoboškim županom in obrambnim ministrom podpisan Sporazum o skupnem sodelovanju in podpori. Prve ideje s projekti podobnih vsebin so se na tem območju pojavile že leta 2015. 

Ker je  sedanji projekt umeščen v nacionalni program in se bo financiral iz načrta za okrevanje in odpornost EU, je denar zanj zagotovljen. Sredstva bo potrebno (po)črpati do konca leta 2024. Obrambno ministrstvo prejšnje vlade je načrtovalo tri (pod)centre: za usposabljanje – ob poplavah v Murski Soboti, ob gozdnih požarih v Sežani ter ob naravnih ujmah v Kočevju.

Soboški je imel to »lepotno napako«, saj naj bi bil zgrajen na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, na njivah, na katerih je bil leta 2015 zgrajen namakalni sistem. Zato je pričakovano naletel na oviro.

Namakalni sistem

Povprašali smo vpletene, kje in zakaj se je projekt ustavil. Z obrambnega ministrstva, pod okrilje katerega sodi Uprava RS za zaščito in reševanje (Uprava), ki je nosilec projekta, so nam sporočili, da »… je zaradi ne ureditve lastniških razmerij na prvotni lokaciji Vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito v SV Sloveniji prišlo do spremembe lokacije.« Dodali so, da je bila s predstavniki MO Murska Sobota identificirana nova možna lokacija in se nahaja znotraj občine.

V Panviti, ki je dolgoročni zakupnik kmetijskih zemljišč, kjer naj bi zgradili Center, so tej ideji odločno nasprotovali. Najbolj iz razloga, ker ima to območje po njihovi zaslugi od leta 2015 urejeno namakanje in je del 430-hektarskega namakalnega sistema Müzge – Rakičan. Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo je poudaril, da so za ta namen namesto prvotno načrtovanih ponudili druga zemljišča, katerih zakupnik so. Lstnik vseh pa je država oziroma z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad).  

Zvezane roke Sklada kot upravljavca zemlje

»Da bi se gradnja omenjenega Centra zaustavila zaradi zadržkov Sklada, ne drži,« so nam sporočili iz Ljubljane. Pojasnili so, da je na predvidenem območju za gradnjo Centra zgrajen in deluje namakalni sistem, ki je v lasti njihovega zakupnika. »Pred začetkom gradnje je investitor dolžan urediti razmerja z lastnikom namakalnega sistema.  Dogovor med njima še ni dosežen, zato se zemljišče, kljub temu, da je po namenski rabi že stavbno, še vedno uporablja za pridelavo hrane.«

Kot so nam sporočili, se Sklad  na splošno ne strinja s spreminjanjem namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna, ki smo jim že leta priča po vsej državi. Obžalujejo, da po zakonu o prostorskem urejanju ne sodeluje, niti ne potrjuje občinskih predlogov.

Iz Expana v Berek

Večji del kakovostnih kmetijskih zemljišč nasproti multi turističnega Expana oziroma gradbenega podjetja Pomgrad so že od leta 2004 po namenski rabi prostora določena kot stavbna. Kot je znano, je načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnosti matičnih občin, kmetijsko ministrstvo izdaja le smernice in mnenja k prostorskemu aktu, in sicer z vidika usklajenosti predloga tega dokumenta s predpisi, ki urejajo varovanje kmetijskih zemljišč. Kot že rečeno, pa Sklad v teh postopkih nima nobenega vpliva. Za potrebna soglasja za  gradnjo je potem na novem območju potreben le še podroben prostorski načrt matične občine (OPPN).

A se je v primeru Centra nadaljevanje projekta zaradi že navedenega neizvedenega prenosa upravljanja zemljišč s Sklada na novega upravljavca, to je Upravo, ustavilo.

»Upravljavec zemljišč že v začetem postopku prenosa upravljanja ni uspel dogovoriti izbrisa stvarnih in obligacijskih obremenitev na nepremičninah (vpisanih služnostnih in zakupnih pravic), zato do spremembe upravljavca ni prišlo,« pa pravijo na občinski upravi MO Murska Sobota.

Za potrebe Centra so potrdili iskanje nove lokacije. »Ker obrambno ministrstvo ni uspelo v lastništvu zemljišča, tudi ni podalo pobudo za OPPN, zato tudi trenutno ni smiselno pristopiti k njegovi izdelavi za namen projekta Centra,« so še dodali na občini. Ena od novih lokacij Centra se omenja območje Berek med reko Ledava in krajem Markišavci. Tam so nekoč načrtovali zgraditi novo vojašnico. Tudi to kmetijsko zemljišče (njiva) jo po namenski rabi prostora že vrsto let opredeljeno kot stavbno. Je prav tako v upravljanju Sklada in ga kot zemljišče nižje bonitete kot zakupnik obdeluje Panvita.