Če bi primerom ekološkega kmetovanja iz Vučje vasi z območja zahodnega Murskega polja v Prlekiji, kjer so tačas v ukrepu že tri tovrstne kmetije z več kot 100 hektarji, sledili v Sloveniji, bi hitro dosegli naš cilj – 17-odstotni delež kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi do konca programskega obdobja 2023–2027. To bi bil naš prispevek k dogovoru EU, da naj bi do 2030 ekološki segment znašal 25 % kmetijskih površin.

PODPORA EKOLOŠKEMU

S ciljem povečati ekološko ponudbo živil glede na naraščajoče povpraševanje, je znotraj Strateškega načrta SKP 2023–2027 tudi ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo. Trajanje obveznosti za vstop v ukrep, za katerega je potrebnih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin (razen za specifične vrste, kot so vrtnine in semenarstvo, kjer je minimalna velikost 0,01 hektarja), je pet let.

Za preusmeritev rastlinske proizvodnje sta potrebni najmanj dve leti, tri leta za trajne nasade.

Upravičenec mora imeti vsako leto aktivno prijavo oz. obnovitev certifikacije pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje najkasneje do 31. decembra za naslednje leto, ko je treba izpolniti tudi 25-urni letni program usposabljanja.

V statističnem povprečju ima Vučja vas (Občina Križevci pri Ljutomeru) daleč največjo koncentracijo ekoloških kmetov v državi.

V okviru intervencije »Ekološko kmetovanje« (IRP 19) je za programsko obdobje 2023–2027 predvidenih 92 milijonov evrov sredstev. Namen intervencije je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izvajanju okolju prijaznih kmetijskih praks, ki prispevajo k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, varovanju virov pitne vode, ohranjanju rodovitnosti tal, varstvu kulturne kmetijske krajine ter splošnemu varovanju okolja.

Paldaufovi, ki jih predstavljamo, so navdihujoč primer družinske kmetije s stoletno tradicijo, ki se je leta 2018 preusmerila v ekološko pridelavo in predelavo. Danes na kmetiji ponujajo široko paleto več kot 150 ekoloških izdelkov, ob tem pa navdušujejo z inovativnim razvojem in trženjem.

ZGODOVINA

Gospodar Igor pove, da se je zgodba kmetovanja na naslovu Vučja vas 37 začela pisati leta 1875, ko sta stric in teta dedka Janka začela kmetovati na 15 hektarjih. Ker nista imela otrok, sta leta 1947 dedek in babica Terezija nadaljevala tradicijo kmetovanja.

Leta 1986 sta kmetijo prevzela oče Jože in mama Verica in pisala so se nova poglavja. Zaradi težav s širitvijo in lažjega dela so opustili govedorejo in prirejo mleka ter se preusmerili v prašičerejo.

Kmetija je v okviru Strateškega načrta SKP 2023–2027 vključena v ukrep IRP19 – Ekološko kmetijstvo (EK). Za nabor drugih ukrepov, ki se navezujejo na ekološko kmetijstvo, denimo IRP34 – Ohranjanje, trajnostna raba in razvoj genskih virov v kmetijstvu, IRP27 – Biološko varstvo rastlin, IRP04 – Naložbe v razvoj in povečanje konkurenčnosti ter tržnosti ekoloških kmetij, se zaenkrat niso odločili. Vendar Igor ne izključuje možnosti, da v tej smeri ne bi naredili še kak korak.

Leta 2011 je kmetijo nasledil Igor kot mladi prevzemnik, tedaj še zaposlen. Počasi je z izkušnjami, ki si jih je ob službi pridobival tudi z delom in ljubeznijo do zemlje, začel pisati nove zgodbe. Popolnoma se je delu na kmetiji posvetil leta 2018, ko je zaradi zahtevnosti v službi in doma spoznal, da obojega hkrati ne bo več (z)mogel opravljati. V kmetijstvu je zaradi številnih idej, ki se mu kar rojevajo v glavi, videl velik izziv.

Pri tem mu v vsebinah, o katerih se pred novimi odločitvami pogovorijo, stoji trdno ob strani žena Jasmina, podpirata pa ga tudi starša in mu po svojih močeh še vedno pomagata. Pomemben vir mladostne energije tretje generacije sta hči in sin, študentka Evina in devetošolec Nel.

POGLEJTE VIDEO POSNETEK S KMETIJE PALDAUF.

IZ PRVE ROKE IZ NARAVE

»Z ženo sva vedno živela v naravi in z njo tudi v smislu prehrane. Ko sva dobila otroke, sva se tega začela še bolj zavedati, prepričana, da le iz zdravega zraste zdravo,« se spominja Igor. Potrdi, da učinki ekološkega kmetijstva med drugim prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, kakovosti pitne vode, rodovitnosti tal in varovanju kulturne krajine.

Igor Paldauf: “Moja služba je v sozvočju z naravo, zato rad poudarim, da jaz nimam službe – narava je moja prva, druga in zadnja misel.”

V sklopu SKP 2023–2027 biotsko raznovrstnost in ohranjanje kulturne krajine podpirata ukrepa INP08.11 (Namen sheme je ohraniti habitat za koristne organizme in opraševalce ter izboljšati biotsko raznovrstnost v trajnih nasadih) ter IRP18.03 (Intervencija prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti).

Za preusmeritev v ekološko poljedelstvo je bil pri družini Paldauf pomemben še en dejavnik. »Z 31 hektarji v konvencionalnem kmetovanju ni mogoče živeti brez dohodkov iz službe, saj si s prodajo poljščin ne moreš zagotoviti normalnega življenja,« je poudaril gospodar in dodal, da zaokroženo ekološko kmetovati ob pridelavi pomeni tudi predelavo in trženje, v kar so se usmerili tudi sami.

»Na ekološki način pridelana hrana je bolj bogata, ima več hranilnih vrednosti in kar je najpomembnejše – je dodana vrednost vsake kmetije. To je prihodnost,« je prepričan Igor. Kmetovati na ekološki način pa v bistvu pomeni vrnitev k svojim koreninam, ko ni bilo dodatnih gnojil za spodbujanje rasti in ne zaščitnih sredstev in so vsak dan v boju proti plevelom v rokah držali motike. Z vrsto ukrepov evropska kmetijska politika ekološko kmetovanje tudi spodbuja, poudari. »A za nas ni pomembna višina plačil na hektar, ki pri intervenciji ekološko poljedelstvo v Sloveniji znaša 607 evrov na leto (zgornji limit je 800 evrov), pač pa pridelane poljščine, ki jih potem vse predelamo in prodamo doma.«

Da so hektarski pridelki pri žitih, pridelanih ekološko, 2,5 tone, pri intenzivnem kmetovanju pa tudi vsaj trikrat več, so vzeli v zakup. In prav zato na ekološki način pridelano v celoti tudi predelajo in prodajo z dodano vrednostjo.

»Ko smo se odločili, da bomo pridelovali in predelovali hrano, se sploh nismo vprašali, zakaj tako. Vedeli smo, da je edina prava pot ekološko pridelana hrana, saj želimo sebi in vsem nam ter seveda naši naravi najboljše. Delamo z naravo, in ne proti njej.«

Domačija s prostornim dvoriščem

Ekološka kmetija Paldauf obsega 31 hektarjev njivskih površin, na katerih pridelujejo od 12 do 17 kultur. Za prirejo ekoloških jajc pa imajo v prosti reji 570 kokoši nesnic. V lasti imajo še štiri hektarje gozda.

ŽIVAHNA PREOBRAZBA

Na kmetiji so v dvoletno prehodno obdobje ekološkega kmetijstva vstopili leta 2018, leta 2020 so že dobili ekološki certifikat. V pripravah na naravi prijazno kmetovanje so investirali že veliko pred to odločitvijo.

Prijazno vabilo ob cesti

»Že leta 2011 smo z denarjem razpisa za mladega prevzemnika (v aktualnem obdobju 2023–2027 IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki je bil del PRP 2007–2013) prekrili streho na gospodarskem poslopju. Leta 2021 je bila uspešna prijava na razpis Podukrep 4.2 (v aktualnem obdobju 2023–2027 IRP35 Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo), kar je bilo del PRP 2014–2020 in je bilo namenjeno sofinanciranju investicij za krepitev predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Tedaj smo investirali v hladilno-ogrevalni sistem v proizvodnem delu in skladišču, v računalniško opremo in sistem Panteon, v tiskalnik nalepk za deklaracije, etiketirko, visokotlačni čistilec in polžni transporter,« je navedel. Nekaj denarja je bila kmetija v prejšnjem programskem obdobju deležna še iz vedno aktualnega podukrepa M03.1, ki je bil namenjen povečanju sodelovanja v shemah kakovosti za kmetijske proizvode in živila.

Mlevske izdelke meljejo sproti doma z mlinom na kamen, s čimer ohranjajo njihovo svežino.

Leta 2023 je bil uspešen na razpis podukrepa 4.1, ki je del ukrepa M4 (v aktualnem obdobju 2023–2027 IRP11 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti), zato je lažje izpeljal investicijo v predsetvenik, krožno brano in sejalnico za široko setev.

»To pa je tudi vse od prejetih namenskih sredstev. Neuspešno smo se prijavili še na pet drugih razpisov.« Tako so z lastnimi sredstvi izpeljali največje investicije v mlin na kamen, visokotlačno stiskalnico za hladno stiskanje olj ter za vzpostavitev lastne prodajne mreže s trgovinico in prodajnimi avtomati.

Ukrep IRP19 se lahko kombinira z drugimi intervencijami, če se zahteve ne prekrivajo, in sicer KOPOP – Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, OMD – območja z omejenimi dejavniki, dobrobit živali, sheme kakovosti, skupine proizvajalcev, regijsko povezovanje.

Slovenija je za okoljske in podnebne ukrepe v Strateškem načrtu 2023–2027 zagotovila 327 milijonov evrov, kar je precej nad običajnim, 35% evropskim standardom.

Letno financiranje ukrepa ekološko kmetovanje se je pri nas od prejšnje finančne perspektive z 10,5 milijona povečalo na 18,7 milijona evrov.

BLAGOVNA ZNAMKA BeEko KOT ODRAZ KAKOVOSTI, POVEZOVANJA IN ODPRTOSTI

Z namenom povezovanja in podpore lokalnih ekoloških pridelovalcev je leta 2018 Igor za trženje svojih ter izdelkov z drugih kmetij vzpostavil blagovno znamko BeEko. »To potrjuje dobro sodelovanje z ekološkimi kmeti v okolici in širše, ko si skušamo na različne načine medsebojno pomagati. Ob skupnem trženju se skupaj prijavljajo tudi na razne razpise, si izmenjujejo delovno silo in drugo.«

BeEko je platforma za sodelovanje in trženje med kmetijo Paldauf in drugimi lokalnimi ponudniki.

Tri leta je od takrat, ko je bil Igor Paldauf med šestimi ustanovnimi člani Pomurske ekološke zadruge, v kateri je bil na začetku tudi predsednik. Ker pa so bili vplačani ustanovni deleži bolj simbolični, zavzetosti za sodelovanje med trenutno okrog 30 člani ni veliko. Pa tudi pri poskusu skupne ponudbe ekoloških žit niso dobili spodbudnih odzivov pri večjih mlinih in pekih po državi.

»Na naši kmetiji ponujamo tudi vodene oglede, na željo pa pripravimo še delavnice s poudarki na naši tradiciji in ekološki praksi. Ponujamo tudi oglede naših procesov mletja žit, luščenja prosa, pire, sončnic, stiskanja olj, pokažemo tudi opremo za čiščenje in luščenje semen, pa kokoši v prosti reji. Obiski večjih ali manjših organiziranih skupin se zaključijo z degustacijami naših izdelkov,« je Igor zgovoren tudi na tem področju.

Vsaki dve leti pripravljajo promocijske dneve odprtih vrat, novi bodo prihodnje leto.

Izdelek iz mešanice za kruh pomeni vonj po domačnosti.

Narava, ujeta v ekoloških izdelkih.

Hladno stiskana olja so popolna.

NAGRADE IN NAČRTI

Če se izzivov, ki jih uresničuješ z doseganjem ciljev, lotiš na pravi način, uspehi ne morejo izostati, to pa s pozitivnim podpornim okoljem potrjuje tudi širša javnost.

Kmetija je bila vselej korak pred drugimi, tako je bilo tudi v času, ko se še niso preusmerili v ekološko pridelavo. Zato so bili v akciji lokalnega tednika leta 2011 izbrani za naj pomursko kmetijo. V ospredju je bilo več dejavnikov – urejenost okolja, inovativnost, arhitektura, življenjski slog, podjetniška ideja. Vse to so bili leta 2018 tudi aduti za srebrno priznanje v akciji S kmetije za Vas, v kateri sodeluje tudi Kmečki glas.

Zaradi svoje unikatnosti v vseh segmentih od njive do krožnika je Igor v natečaju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine leta 2019 prejel naziv inovativni mladi kmet. Lani pa je z bio mešanico za kruh z drožmi odmevno sodeloval v projektu Štartaj Slovenija.

»Nagrade dobro denejo in so potrditev, da si na pravi poti,« je dejal Igor, a brez načrtov in novih ciljev ni napredka, pristavi v isti sapi.

V trgovinici je vedno živahno.

»Vedno mora biti prisotna vizija s cilji, saj je edino to gibalo razvoja,« poudari. Med novimi izdelki se bo njihov nabor kmalu razširil, saj bo mogoče poseči še po mešanici za testo iz pirine moke z drožmi za pice. V bližnji prihodnosti razmišljajo tudi o razširitvi ponudbe v skupini mešanic za kruh, pa tudi pri mešanicah različnih vrst kaš še niso rekli zadnje. S paleto izdelkov pod blagovno znamko BeEko bi radi začeli pisati zgodbo tudi s prodorom na tuje trge. Tudi v prihodnje pa bodo v ospredju investicije v kmetijsko in drugo mehanizacijo ter profesionalno opremo.

Domače izdelke kmetije Paldauf in drugih povezanih kmetij ponujajo neposredno v trgovinici na kmetiji, prek dveh brezstičnih prodajnih avtomatov (eden je na postajališču ob glavni cesti pred njihovo domačijo, drugi v občinskem središču) ter prek spletne strani www://beeko.si.

Tako je mogoče neposredno poseči po več kot 180 izdelkih, pri čemer je 150 njihovih. To so mlevski izdelki iz pire, rži, pšenice, ječmena, ovsa, kamuta, prosa, ajde, tatarske ajde in koruze trdinke. Med olji so toplo in hladno stiskana iz semen oljnih buč, sončnic, lana, konoplje, oljne ogrščice. Sledijo kosmiči, različni zdrobi in kaše, pirine testenine z jajci ali brez njih za vegane ter ajdove in bučne. V ponudbi imajo tudi ekološka kokošja jajca in suhomesne izdelke iz krškopoljskih prašičev (v zaključeni reji so jih na kmetiji pitali nedolgo nazaj, s predajo črede pa je to dejavnost prevzela kmetija na Koroškem). Naprodaj so še razni prigrizki in sok različnih okusov.

S ponudbo so prisotni tudi v ekološkem kotičku v trgovskem podjetju Spar in v številnih manjših specializiranih trgovinah po državi. Njihova kmetija se redno vključuje tudi v mrežo predstavitvenih stojnic ali v priložnostno kulinarično ponudbo predstavnikov slovenskih ekoloških kmetij doma in v tujini.

Izdelke s kmetije Paldauf je mogoče srečati tudi na stojnicah na raznih sejmih in prireditvah, vendar redkeje zaradi časovne stiske ter dobro delujoče prodajne mreže.

V ponudbi lokalnih kmetij so izdelki iz šipka, aronije, sivke, pa razni namazi, marmelade brez sladkorja, sokovi in še mnogo več.

Fotografije: arhiv kmetije in Luka Valentin Grabar