Čeprav je po neki ugotovitvi tujih strokovnjakov, stari sicer nekaj desetletij, Goričko med vsemi slovenskimi pokrajinami zaradi števila sončnih dni in zaradi njihovih leg ena od najprimernejših za sadjarstvo, je to po stečaju Kmetijske zadruge Panonka (sredi 90. let) precej nazadovalo.

Med nekaj več kot desetimi tržnimi sadjarji so že skoraj dve desetletji tudi Šandorjevi iz kraja Bokrači  v osrednjem Goričkem, ki so se specializirali v tržno pridelavo jabolk. 7,3 hektarjev sadovnjakov obdelujejo na petih lokacijah doma in v bližnjih Puconcih in Pečarovcih.  Tudi oni se od lanske katastrofalne spomladanske pozebe niso opomogli in nestrpno čakajo na obljubljeno državno pomoč za leto 2016; tem bolj, ker z lansko vlogo za odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz njim neznanega razloga niso bili uspešni. Državno pomoč za lansko škodo naj bi sicer po napovedih kmetijskega ministra prišla nekoliko prej od napovedane konec poletja. Ravno teden dni nazaj  pa je tudi njih doletela še hujša zmrzal od lanske. V marsikaterem njihovem sadovnjaku ne bodo letos utrgali niti ene jabolke, zato ne vedo, kako naprej.

Čeprav imajo vse sadovnjake zaščitene s protitočnimi mrežami, se za zavarovanje proti pozebi niso odločili, saj ena od komercialnih zavarovalnic ponuja samo paketno zavarovanje, torej proti pozebi in toči hkrati.  Da pa bi pol premije plačali za nekaj, kar se jim v njihovem primeru ne more zgoditi, pa se niso odločili. Okrog sedem tisoč evrov premije, kolikor naj bi ta znašala v njihovem primeru (torej spomladanska pozeba in toča skupaj)  namreč po praktično nikakršni lanski letini letos niso bili pripravljeni plačati. Če bi imeli možnost samo zavarovanja za pozebo, pa bi se zanjo brez obotavljanja odločili, so potrdili naši sogovorniki – Milena in Franc Šandor ter njegova žena Darinka.  

Tudi Šandorjevi imajo še eno težavo: lanska škoda je bila tudi pri njih ocenjena pavšalno – na podlagi podatkov, ki so bili vneseni v zbirko podatkov Ajda (aplikacija ministrstva za obrambo pri zakonu o elementariju) in so bili za celotna makro območja za vso državo pridobljeni na podlagi temperaturnih kart v času pozebe. Tam pa je bila stopnja poškodovanosti samo v njihovem primeru tudi za 20 do 30 % nižja od dejanske. Zaradi takih ocen nekateri oškodovanci sploh niso upravičeni do državne pomoči (meja je bila utrpeti več kot 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje), čeprav bi bila ob ogledu na terenu slika drugačna; drugi pa so do tega upravičeni, čeprav tolikšne škode niso imeli. Šandorjevi zato menijo, da bi bile v primeru občinskih popisnih komisij ocene poškodovanosti veliko realnejše.

O problematiki in negotovi prihodnosti te kmetije, kakor o dinamiki izvajanja pomoči prizadetim po Programu odprave posledic pozebe in snega v vinogradništvu in sadjarstvu za leto 2016, bomo pisali v drugi majski številki Kmečkega glasa.