V zvezi z zaključki z decembrske kmetijske konference EU, ki je bila v Bruslju, in na kateri so zelo slabe obete glede zasejanih površin, skupnega pridelka in proizvedenega sladkorja do leta 2030 napovedali sladkorni pesi, je svoje razmišljanje podal tudi mag. Vladimir Hunjadi, tajnik slovenskega združenja pridelovalcev sladkorne pese in zadruge Kooperativa Kristal. Hunjadi je bil kot vodja avtomatizacije dolga leta zaposlen tudi v Tovarni sladkorja Ormož. »Napoved, kakšna bo pridelava sladkorne pese v letu 2030,  je enako, kot bi me vprašali, kakšno bo tedaj vreme na današnji dan,« je bil slikovit. Številne dosedanje napovedi vodilnih v EU so se izkazale kot popolnoma zgrešene, še pripominja. Taka da je bila zlasti reforma v sladkorni industriji leta 2004 do 2006. Kot še spomni, je bila pozneje (leta 2010) narejena študija na Računskem sodišču EU v Luksemburgu. Po njej se je namreč izkazalo, da je reforma velikim proizvajalcem prinesla še več dobička na račun malih pridelovalcev, katere so uničili. »Danes je trend, da se “mali” pridelovalci vključijo v pridelavo, kajti po reformi se pridelava skoncentrirala v ozki pas in danes tam že imajo težave s kolobarjem. Res pa je, da se danes daje veliko poudarka (in so tudi dosežki) na kakovosti sladkorne pese. Znana je formula v sladkorni industriji – 20 : 20 : 20 . To pomeni,  da naj bi do leta 2020 digestija  ali vsebnost sladkorja dosegla 20%, kar pomeni, da imamo potem pri teh donosih 20 t biološkega sladkorja na ha. Ali se bo to doseglo do leta 2020, pa je drugo vprašanje. Bo se pa zagotovo doseglo nekaj let pozneje,« je še poudaril. Pomembno je, je prepričan, da ima sladkorna industrija vizijo, kako naprej. »Za nas pa je pomembno, ali bomo del te zgodbe ali ne. Sami se moramo izboriti za del te pogače.«

Zaključuje, da gre razvoj naprej in če bomo temu sledili tudi pri nas, bomo imeli nekaj od tega, sicer ne.

Mag. Vladimir Hunjadi: »Pri sladkorni pesi se že v jesen, ko se sklepajo pogodbe, ve za koga prideluješ, veš ceno in odkup je zagotovljen, pa še plačilo je pravočasno. S sladkorno peso imamo širši poljedelski kolobar, pa tudi stranske produkte pri predelavi, kateri manjkajo v kmetijstvu (saturacijski mulj, pesni rezanci in melasa).

Trend v predelavi sl. pese proizvodnja poleg sladkorja še drugi proizvodi kateri dvigujejo dodano vrednost na primer bietanol, encimi, invertni sladkor, bio razgradljiva plastika in še in še. Do danes je znano čez 300 izdelkov iz sladkorne pese. Mogoče je tu prostor za nas.«