Nizka vlaga rešila letino koruze za zrnje

16 oktobra, 2024
0
0

125 €/t ob 25-odstotni vlagi velja pri najugodnejšem odkupovalcu  ob 20-odstotni vlažnosti zrnja 145 €.

Kako hitro se lahko v kmetijstvu številke obrnejo, je dober primer letošnja letina koruze za zrnje. Ta v večini ne izstopa v količinskem smislu, še manj z osnovno odkupno ceno; vsekakor pa so pridelovalci na račun rekordno nizke vlažnosti zrnja ob spravilu (v povprečju je pod 20 %) lahko iztržili solidne odkupne cene.

Po začasnih junijskih ocenah je Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) izračunal, da letošnja stroškovna oziroma lastna cena tone koruze ob neto pridelku suhega zrnja 10 ton po hektarju in žetvi ob 30-odstotni vlažnosti zrnja znaša 216 evrov (lani je bila 236 evrov, predlani 246 evrov,…). Ob povprečni odkupni ceni 165 evrov in povprečnem hektarskem pridelku 9,5 tone – obe vrednosti smo glede na podatke s terena predvideli  – bo letos po toni izguba 51 evrov ali 510 evrov ne hektar, kar je precej manj kot lani.

Posledično zaradi visokih odkupnih cen (kljub ekstremno visokim stroškom pridelave), sta bili letini 2021 in 2022 za pridelovalce absolutno najbolj zanimivi doslej (glej tabelo).

Ker je osnova za izračun LC 30-odstotna vlažnost ob spravilu, pridelovalci pa tako mokro praktično nikoli ne žanjejo, ali pa se to morda zgodi le enkrat v 10 letih, je pri uporabi takšnih podatkov za izračun ekonomičnosti potrebna precejšnja zadržanost.

Po naših izračunih je LC ob žetvi koruze in 10 ton neto pridelka letine 2024:

  • 205 € ob 25-odstotni vlažnosti zrnja (prag pokritja stroškov bi bil pri 12,4 tone)
  • 185 € ob 20-odstotni vlažnosti zrna (prag pokritja stroškov bi bil pri 11,2 tone)

Zaradi že znane nizke vlažnosti zrnja in posledično dosežene višje odkupne cene, bo finančni učinek pri večini tržnih pridelovalcev letos ugodnejši. K temu bodo svoje dodali tudi nižji vhodni pridelovalni stroški, najbolj zaradi nižjih cen mineralnih gnojil, pa tudi energentov za sušenje.

Dr. Črtomir Rozman, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru: »Kalkulacije težko posplošujemo. Na nekaterih kmetijah je lahko stanje glede stroškov tudi boljše, je pa generalno res, da trenutne dosežene cene koruze ne pokrivajo stroškov proizvodnje.  Razlogi za nizke cene so bolj ali manj enaki kot pri pšenici. Kmetijska politika bi seveda morala čimbolj podpirati gradnjo skladiščnih kapacitet. Kljub temu koruza ostaja pomemben člen v kolobarju, tako zaradi krme kot tudi tehnologije, ki jo naši kmetje zelo dobro obvladajo.«

Odkupne cene

Večina jo je imela tudi letos nastavljeno na tono ob 25-odstotni vlažnosti zrnja ob žetvi oziroma odaji v znesku 125 evrov; krog tistih, ki so se tudi letos odločili za ceno suhe koruze (14 % vlage) v višini 170 evrov (Perutnina Ptuj ponuja celo 178 €), pa se je letos razširil.

Večina meni, da pravila, da se koruzo ob spravilu z nizko vlažnosti splača prodati po ceni za suho koruzo, ob višji vlagi ob spravilu pa po ceni za mokro, ni in da je merodajna za to edino lestvica sušenja in drugih odbitkov odkupovalcev.

Pridelovalci, ki nimajo dovolj živine, da bi jo pokrmili doma, so prepuščeni nemilosti trga, večji pa so se lahko za ceno tudi letos pogajali z odkupovalci. Slednji imajo tudi možnost kamionskega odvoza z njiv, in tu se je cena po toni s prvotnih 125 evrov zvišala na 135 evrov. 

Vse več odkupovalcev na svojih odkupnih mestih izobesi tak cenik, iz katerega je točno razvidno, koliko evrov dobi pridelovalec  za koruzo znotraj posameznega odstotka vlage,  nekateri celo v natančnosti 0,5 %. Pri nekaterih odkupovalcih pa je znana le izhodišča osnovna odkupa cena, izobešena pa je lestvice sušenja za različno vlago. Zneski sušenja pa se lahko med sabo razlikujejo, eni imajo popuste na sušenje glede na termin spravila, pa tudi odbitki pri kalu so lahko različni. Največja razlika pri enem odkupovalcu pa je tudi letos med pogodbenimi in tistimi brez njih, in to kar 5 evrov po toni, enako enkrat daljši valuti plačila.

Za krmo

Delež tistih, ki koruzo seje zaradi osnovne krme za živino, je še vedno velik, vendar velik genski potencial hibridov koruze pomeni, da je vse več konča na trgu. Njena visoka odkupna cena pomeni tudi negativni cenovni učinek na krmne mešanice, kar potem v nadaljevanju draži tudi pridelovalno ceno mleka, mesa, jajc.

Ker je po prvih informacijah letošnji odkup vsaj za petino manjši od lanskega, naj bi bila približno za toliko slabša letina. Kot smo že večkrat omenili, so hektarski pridelki od povprečnih 5 ton pa vse do 15 ton, a slednji so bolj izjema kot pravilo.

Pri pridelavi koruze za zrnje je vsako leto prisoten določeni ekstrem:

2022 je bila odkupna cena rekordno visoka, a so bili pridelki rekordno nizki.

2023 so bili pridelki solidni, odkupna cena pa rekordno nizka.

2024 je ob nizki stroškovni ceni rekordno nizka vlažnost ob spravilu.

Da bi se pridelovalcem ekonomika izšla, je edina formula za to visoki hektarski pridelki, kar pa kljub odličnemu izboru hibridov (semena), zgodnejši setvi ter osvojeni tehnologiji pridelave velikokrat ni dovolj. Za stabilno pridelavo je takorekoč edina rešitev namakanje, saj je koruza kultura, ki ima zelo rada veliko vode in visoke temperature.

Dohodkovnost koruze 2010–2024 (Vir podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije, Statistični urad RS;   Preglednico izdelal: Kmečki glas)
LetoLastna cena* (€/t)Povprečna odkupna cena (€/t)Finančni izid (€/t)Finančni izid (€/ha*)Povprečni pridelek (t/ha)Bruto prihodek (€/ha)Prag pokritja stroškov pri t/ha
2010167167  0   0 8,501.419,50 9,00
2011184160–24–216 8,701.392,0010,40
2012191215+24+216 7,101.526,50 8,00
2013193135–58–522 5,40  729,0012,90
2014188115–73–657 9,101.046,5014,70
2015156130–26–260 9,001.170,0012,00
2016149125–24–240 9,501.187,5011,92
2017143145 +2 +20 7,101.029,50 9,90
2018144145 +1 +10 9,501.377,50 9,90
2019148125–23–230 9,301.162,5011,80
2020144120–24–24010,801.296,0012,00
2021157207,90+50,90+509 9,401.954,30 7,60
2022246293,40+47,40+474 6,701.965,80 8,40
2023236151,20–84,80–848 8,801.330,6015,60
2024**216165–51–510 9,501.567,5013,10
* Ob pridelku 10 t/ha suhega zrnja (do 2014 ob pridelku 9 ton) in s 30-odstotno vlažnostjo zrnja ob spravilu
** Ocena