Optimalni pogoji setve in razrasti se niso nadaljevali spomladi, zato je na nezaščitenih posevkih prisoten velik napad bolezni. Zlasti takšna žita kljub relativno hladnemu in mokremu vremenu že prisilno zorijo.  

Pravočasna agrotehnika

Obilne padavine spomladi, ki se nadaljujejo tudi v tem mesecu, so napovedi o zelo solidni količinski in kakovostni letini strnih žit, najbolj ječmena, pa tudi pšenice, na nekaterih tipih tal precej oklestile.

»Zaradi takšnega vremena so prišli do izraza pravočasno izvedeni agrotehnični ukrepi: najprej dognojevanje, potem ukrepi varstva rastlin,« v oceni pridelovalnih pogojev strnih žit v enem stavku povzema dr. Dušica Majer s KGZS, in dodaja, da je (bilo) ustrezno varstvo rastlin v zadnjem obdobju moteno zaradi deževnega vremena, ki se nadaljuje. Kdor je s fungicidno  zaščito zamudil že v zgodnejši fazi vegetacije, dodaja mag. Boštjan Ferenčak z murskosoboškega zavoda KGZS, pa zamujenega zaradi vremena več ni mogel nadoknaditi. Tam so zlasti ječmeni zaradi napadov bolezni (žitna pepelovka, listni ožig, ječmenova progavost in ramularijska pegavost) že pred mesecem dni izgubili aktivno listno maso in že zorijo, zato bodo tu pridelki brez izjeme podpovprečni. V aprilu in maju pa so se na nezaščitenih posevkih razmahnile  tudi številne bolezni pri pšenici (žitna pepelovka, pšenična listna pegavost, rumena rja, fusarium).

Kaj je pričakovati? Dr. Dišica Majer: »Ocenjujemo, da bodo letos pridelki med posameznimi njivami in pridelovalci zelo odstopali. V povprečju pa bodo pridelki zaredi vseh navedenih dejavnikov po pričakovanjih verjetno  nekoliko nižji od povprečnih. V povprečju se pričakujejo tudi kakovostno nekoliko slabši pridelki. Kakovost pšenice bo odvisna predvsem od ustreznosti zaščite klasa in zgornjih listov ter tretjega dognojevanja ob tem.«

Ker ni izrazite vročine, je zorenje zdravih žit letos enakomernejše in bo  žetev glede na zadnja leta predvidoma kasnejša  za teden do 10 dni. Vrnila se bo v običajne termine desetletja nazaj. Spravilo ječmena naj bi se tako začelo konec junija, pšenice okrog prve triade julija.  

Voda zdesetkala pridelek na težjih tleh

Tudi na posevkih, ki so bili prizadeti od moče oziroma preobilice padavin, a je bila opravljena vsa fungicidna zaščita, bodo izpadi, pravita oba. Na posevkih, ki so v dobrem zdravstvenem stanji, je pričakovati povprečen oziroma soliden pridelek, a je do žetve ponekod še mesec dni, zato se lahko še marsikaj spremeni. Zaradi še vedno visokih cen gnojil nekateri manjši pridelovalci letos niso poskrbeli za optimalno prehranjenost rastlin, kar bo prav tako vplivalo na zmanjšanje pridelkov, ocenjujeta.

Na lažjih tipih tal, kjer so pridelovalci upoštevali vso predpisano tehnologijo, pa se kljub vsemu pričakujejo zelo solidni pridelki, izpostavlja Ivan Brodnjak s KGZ Ptuj; na težjih  tleh – pri njih Pesniška,  Dravinjska, Ščavniška in Polskavska dolina, ki so do zadnjih poplav kazala odlično, pa so sedaj posevki na nekaj sto hektarjih uničeni, rast se je popolnoma ustavila in v klasih ni zrnja. Podobno je na enakih tipih tal po vsej državi.

Žetev bo zamujala 

Dr. Dušica Majer še pravi, da na določenih območjih (Gorenjska, Savinjska, Koroška, Posavska regija) pričakujejo nekoliko kasnejšo žetev (kakšen teden do 10 dni); vendar se bo to bolj pokazalo v naslednjih tednih, saj ob otoplitvi in morebitni vročini lahko pride do pospešenega zorenja in morebitnega manjšega zamika v žetvi, bodo pa prisilno dozorevali posevki, ki so prizadeti zaradi bolezni.

»V Pomurju pričakujejo žetev prizadetih ječmenov od 20. do 25.6., ostalih posevkov ječmena pa kakšen teden kasneje. Žetev pšenice pa bo odvisno od temperatur v naslednjih dneh in tednih. Na Primorskem bo žetev ječmena kot običajno okrog 20.6, takoj ko bo vreme ugodno. Če bo nastopilo vroče in suho vreme, pa lahko tudi prej, posebej na nezaščitenih oziroma prizadetih posevkih ječmena.«