Obeta se rekordna letina poljščin
Kljub spomladanski pozebi in ponekod poleti tudi neurij s točo in močnim vetrom to pridelkov kultur s polj ni tako razredčilo, da v globalnem smislu tudi za Slovenijo ne bi mogli z gotovostjo trditi, da bodo tako hektarski kakor skupni za določeno vrsto poljščin rekordni. V prvi vrsti zaradi zelo ugodnih vremenskih pogojev.
Kar zadeva pridelek strnih žit, ki je bil letos v količinskem smislu za 3,2 % večji kot lani, smo o tem že poročali. Tudi pridelki oljne ogrščice, krmnega graha, soja in koruze so občutno večji od lani.
Kot pravijo na Statističnem uradu RS, so pri marsikaterih poljščinah količinski pridelki večji tudi zaradi več zasejanih ali zasajenih površin oziroma obratno; a ne kaže zanemariti, da so v primerjavi z lani praktično pri vseh poljščinah višnji pridelki po hektarju.
Pri pridelki stebelnih sadnih vrst, jagodah in zelenjavi je slika – najbolj zaradi pozebe, povsem drugačna.
Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.