Kot ugotavljajo v slovenski podružnici semenske hiše Pioneer, je za slovenskimi pridelovalci z več kot 60 tisoč hektarji te najbolj razširjene poljščine pri nas eno boljših koruznih let. Letina pa kljub vsemu za vse regije in vse tipe tal ni bila enako prizanesljiva. V povpračju so bili ob nizki, okrog 20-odstotni vlažnosti zrnja hektarski pridelki med 12 in 14 tonami suhega zrnja. 

Sicer pa se iz različnih vzrokov – najbolj je odkupna cena, ki se je po letu 2012, ko je  veljala od 210 do 225 €/t (suho zrnje), lani je tona suhega zrnja bila 115 €, letos od 130 dod 135 €/t, površine, zasejane s koruzo v Sloveniji zmanjšujejo. Pred uvedbo minimalnega, 2-letnega kolobarja kot obveznega ukrepa proti širitvi njenega glavnega škodljivca – koruznega hrošča, je koruza na slovenskih njivah rastla na več kot 90 tisoč hektarjih, leta 2013 so ji namenili 69,5 tisoč hektarjev, lani 66,8 tisoč hektarjev in po letošnjih ocenah vsega 63 tisoč hektarjev. 

Letos je koruza za zrnje brez izjeme zaradi poletnih vročinskih valov, vmesnih obdobjih padavin, kar je za koruzo idealno, dosegala neobičajno nizko vlažnost, pa tudi primerna sušina za siliranje je bila v številnih primerih dosežena že v drugi polovici avgusta, zato je bilo potrebno z njenim spravilom za ta namen kar se da (po)hiteti.