8. maja 1322 je bilo prvič dokumentiran zapis imena kraja, sedaj naselja Odranci. Prvo imenovanje naselja se je imenovalo Adrianch in je zapisano v latinskem jeziku.

Kot piše Jože Žerdin, se ta originalni dokument nahaja v Državnem arhivu Madžarske v Budimpešti, kjer je opisana posest,  ki je pripadala rodbini Banffy, živeče v Lendavi. Kraj, ki je hkrati tudi občina, ima kopijo tega dokumenta shranjeno že petnajst let.   

V čast obletnice so pripravili veliko svečanost.  Po besedah slavnostnega govornika župana občine Odranci Ivana Markoja v kraju nič posebnega, je pa pomembno, da  so odranski predniki ohranili slovanski, oziroma odranski jezik.  

Najdalj časa je bilo naselje Odranci pod madžarskimi lastniki, nazadnje v času Avstoogrske in v času druge svetovne vojne, ko je bilo celo Prekmurje pod madžarsko oblastjo, navkljub vsej »nadvladi« drugih narodov, so odranski ljudje ohranili svojo identiteto in svoj jezik.

Po prvi svetovni vojni se jih je veliko izselilo. Zapustili so svoje ognjišče, odšli so po svetu iskat delo za preživetje in sicer Ameriko, Kanado, Avstralijo in druge evropske države. Tudi po drugi svetovni vojni ni bilo nič kaj drugače, saj so se mnoge družine izselile v različne kolonije, denimo v Gaberje, Mostje in še kam drugam na območju sedanje občine Lendava, kjer so za preživetje prejeli v obdelovanje zemljo.

Odrančani so bili vselej iznajdljivi in delovni ljudje ter si poiskali poleg kmetovanja še druge priložnosti za preživetje, med drugim danes med njimi prevladuje obrtniška dejavnost. Kraj je še danes poznan po pridelavi ajdove in prosene kaše. Danes je kraj samostojna občina, kar je edinstveni primer v Sloveniji. Obsega osem kvadratnih kilometrov in kot največja vas šteje okrog 1.700 ljudi. Danes je na gospodarskem področju v samem vrhu zaposlovanja.

Osrednje praznovanje 700. obletnice imenovanja je bilo v nedeljo, 8. maja v Športnem parku v Odrancih. Vsak, ki se je udeležil praznovanja, je prejel v spomin broško v tedanjem jeziku. Ob tem visokem jubilejnem praznovanju so domači kulturniki pripravili kulturni program, kjer se je prepletala pesem, ples in glasba od najmlajših do starejših, zaigrala pa je tudi odranski godba na pihala, ki so jo spremljale odranske mažoretke. Odransko društvo gojiteljev malih pasemskih živali pa je v zrak izpustilo golobe pismonoše. Ob koncu praznovanja pa so v prireditvi prostor pripeljali slavnostno torto, na kateri so prižgali svečke in potem so se lahko z njo vsi obiskovalci prireditve posladkali.

Ob praznovanju je občina izdala zbornik, kjer je opis zgodovine Odrancev, navedena statistika prebivalstva s slikovno dokumentacijo. Opisana so tudi posamezna obdobja, denimo Turki v Odrancih, Židje v Odrancih, Romi v Odrancih. V zborniku so zapisana že pozabljeni priimki odranskih ljudi in odranskih mojstrov. Obširno so z  dokumenti opisani vrtec, šola, župnija in zgodovina sedanje občine.