Škode je po nestrokovnih ocenah za več kot milijon evrov.

Kako tanka črta je med popolnostjo in pepelom, od zgodnjih jutranjih včeraj na svoji kožo doživljajo na znani družinski govedorejski kmetiji v Lastomercih v Ščavniški doli, nedaleč od Gornje Radgone. Strašna nesreča je štiri generacije, kolikor jih živi na kmetiji,  gotovo zaznamovala za vse življenje.

Ognjeni zublji so jim namreč dobesedno upepelili enega od  treh govejih hlevov; nadalje velik nadstrešek,  ki je bila zgrajena ob njem in v katerem so zgoreli  kmetijski stroji. Zgorel je tudi  objekt, kjer so imeli skladiščeno  suho in drugo krmo.

Ostrešje, krma, kmetijska mehanizacija

Zavijajoči zvoki siren gasilskih in drugih intervencijskih vozil mladega dneva, v sredo, 16. julija, nekaj minut pred 2. uro zjutraj niso obetali nič dobrega. Kljub hitri pomoči od vsepovsod in pogumnih domačinov in domačih ki sta s svojci  govejo živino  dobesedno reševala z golimi rokami, so ognjeni zublji pogoltnili ogromno. Celotno ostrešje t.i. srednjega hleva, na betonski plošči katerega je bilo za namen krme razsutega več kot 150 ton ječmena in  pšenice. Na hlevu in v skladišču  s suho krmo, ki je prav tako pogorelo, je bilo od ognja poškodovanih okoli 300 velikih okroglih bal sena, pa 350 velikih bal slame. V celotni dolžini hleva pa je ogenj pogoltnil še nadstrešek ter v njem kar 11 priključkov kmetijske mehanizacije – od  kosilnic, zgrabljalnika, škropilnice, puhalnika, samohodnega teleskopskega nakladalnika,… Zgorela je tudi prikolica za prevoz živali,  poškodovan pa je bil tudi traktor.

Bilo je apokaliptično. Pri reševanju blizu 70 glav govejih pitancev, ki so bili v objektu v prosti reji, sta se oče in sin poškodovala in zastrupila z dimom in bila za kratek čas sprejeta v bolnišnico, a  k sreči kmalu odpuščena v domačo oskrbo.

Trme jim tudi ogenj ne bo vzel!

Ob takšni nesreči je težko najti besedo tolažbe za domače, ki na tem mestu skrbno in umno kmetujejo že pet generacij. Zaradi izjemnih rejskih presežkov pa so znani praktično po vsej Sloveniji in nekdanji skupni državi Jugoslaviji, o čemer smo kot primer dobre prakse večkrat pisali tudi v Kmečkem glasu.

»Vse, kar smo imeli, smo vložili v kmetijsko proizvodnjo, kmetijo je sin s partnerico  še  posodobil in razširil. Sedaj pa nas je doleti ta tragedija,« je z glavo zmajeval Jože Bračko, ki se je z bolnišnice kljub nalomljenim rebrom vrnil prvi.  Z ženo sta kmetijo svojim naslednikom predala leta 2011, leta 2014 pa so tudi po svoji zamisli zgradili sodoben hlev na prosto rejo za krave molznice. Ta je k sreči ostal nepoškodovan.

Po Ščavniški dolini se je pekoči dim s pogorišča širil še nekaj dni.

V imenu sina je obljubil, da bodo nadaljevali po začrtani poti, čeprav se te brazgotine še dolgo – če sploh kdaj – ne bodo zacelile. »Že dvakrat smo postavili našo kmetijo na noge. Jo bomo še tretjič,« je trmasto pribil. Jože je bil več mandatov predsednik Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, predsednik Rejskega društva Radgona, podpredsednik slovenske zveze društev lisaste pasme in  Zadružne zveze Slovenije, član njenega upravnega odbora, enako Kapitalske zadruge,….

Skrivnostna poka

O vzroku za doslej eno najhujših nesreč na Gornjeradgonskem je sogovornik povedal, da je malo pred 2. uro nesrečne noči najprej slišal močan pok, nato še enega.  »Nemudoma sem stekel na balkon in videl, da gori hlev. Hitro sem zbudil sina in ostale družinske člane,  stekli smo proti hlevu, da bi vsaj živali rešili.« K sreči so jih uspeli vse spraviti na varno. S požarom so se  do jutra spopadali gasilci sedmih društev, naslednji dan pa so pogorišče sanirali tudi številni drugi.

Tudi od garaž s kmetijsko mehanizacijo ni ostalo nič.

Po težki noči jim je pomoč v imenu članov ponudil tudi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič, ki je poudaril, kako hudo je, ko takšna tragedija doleti kateregakoli človeka, še zlasti  pa  člana njihove zadruge,  ki je v njej kot funkcionar pustil velik vtis, zato jim bo zadruga poskušala pomagati po najboljših močeh, je obljubil. Hlev je bil zavarovan, kmetijska mehanizacija žel ne.

Gasilci so gasili tudi z višine, a najhujšega niso uspeli preprečiti.