Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik Sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) napoveduje, da bo letina pšenice ter tudi drugih žit zaradi vremenskih razmer slabša od pričakovane. Je pa zadovoljen, da so v Panviti, ki se uvršča med vodilne slovenske proizvajalce hrane, s partnerskimi kmetijami dosegli dogovor o odkupu pšenice. Sami jo pridelujejo na okrog 1.300 hektarjih, pogodbe imajo sklenjene s partnerskimi kmetijami, ki jo pridelujejo na več sto hektarjih.

»V Panviti se zavedamo pomembnosti prehranske varnosti in samooskrbe, zato zagotavljamo, da bo vsa pšenica, ki jo bomo v Panviti sami pridelali, kot tudi tista, ki jo bomo odkupili od kmetov, ostala v Sloveniji,« izpostavlja Virag. »Še posebej v današnjih časih, v luči razmer v Ukrajini, ki vplivajo domala na celotno evropsko in svetovno pridelavo pšenice, je pomembno zavedanje o prehranski varnosti in samooskrbi, kar v Panviti že vseskozi poudarjamo.«  

»S Panvito smo letos brez težav dosegli dogovor o pridelavi in odkupu pšenice, s katerim smo zadovoljni. Predvsem pa smo zadovoljni s partnerskim odnosom, ki ga imamo s Panvito. Oni pomagajo nam, mi pomagamo njim. Stabilno in dolgoročno partnerstvo ter s tem varnost je danes še toliko bolj pomembna,« poudarjata Tomaž Nemec in Tončka Berden, kmetovalca iz Bukovnice in Turnišča, ki s Panvito sodelujeta že vrsto let.

Tomaž Nemec (levo) in Branko Virag.

Letošnja letina pšenice po besedah Viraga ne bo najboljša. »Še pred kakšnimi dvema mesecema smo pričakovali dobro letino, vendar je vroče in suho vreme naredilo svoje. Letina je količinsko manjša, kot smo načrtovali, prav tako je kakovost nižja od pričakovanj.«

Dodaja še, da nihče ni imun na podražitve, ki vplivajo na cene po celotni prehranski verigi, od cen energentov in elektrike do podražitev vhodnih surovin in fitofarmacevtskih sredstev. »Tako kot kmetje, tudi kmetijski in živilski sektor, podjetja, pričakujemo odziv države. Vedeti moramo, da so kmetijska in živilska podjetja ključni steber slovenskega agroživilskega sektorja in proizvedemo več kot polovico komercialnih pridelkov,« Virag opiše vlogo in pomen kmetijskih in živilskih podjetij za slovensko samooskrbo.

Tončka Berden.

Panvita, ki pridela in odkupi približno 12 % vseh v Sloveniji pridelanih  letnih količin, tudi svojim kooperantom in drugim zagotavlja, da bodo od njih odkupili vso pšenico po tržni ceni. »A te še ne moremo določiti, saj ne vemo, kaj bo s strani vlade, ki je namignila, da bo s svojo uredbo ali kako drugače pomagala slovenskemu kmetijstvu.«

Branko Virag je mnenja, da bi sedaj morali vsi – pridelovalci, odkupovalci, mlinarji,  peki in  trgovci, stakniti glave, da bi na mizo slovenskega potrošnika dali cenovno čim nižji in kakovostno čim boljši kruh.

Deležniki v žitni verigi – predstavniki KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, se čudijo, kako da je sedaj naenkrat žitna veriga oživela, saj so bile vse tri inštitucije 15. 06. 2021 s strani GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki povezuje slovenske kmetijske gospodarske družbe, mline in peke, po elektronski pošti obveščeni o njenem izstopu iz nje oziroma povabilu v  novo Žitno verigo 4.0.