Od leta 1999, ko so ga zgradili kot repliko nekoč tipičnega mlina na Muri, torej v celoti plavajočega na gladini reke, je bil eden od najbolj prepoznavnih turističnih zanimivosti v Prekmurju. Viri poročajo, da naj bi bilo takih samo v slovenskem toku Mure nekoč blizu 90. Sedaj je odšel še zadnji. 

Takšna je bila podoba mlina v njegivih najboljših časih. 

Čeprav so se že od same postavitve pri Ižakovcih v Občini Beltinci otepali z zamakanjem »kupov«,  to je dveh lesenih čolnov, na katerih je stal, zato so vanju namestili potopne črpalke, ki so se avtomatično vklapljale po potrebi, nihče ni pričakoval tako klavrnega konca sedaj že znamenitega mlina na Muri.

V prizadevanjih, da bi vsaj mlinsko zgradbo z vso mlinarsko opremo in mlinskim kamnom v njem rešili, so ga s pomočjo avto dvigala hoteli prestaviti na kopno. Pri manjšem kumpu, težkem 13 ton, so bili uspešni; pri večjem z mlinskim objektom, kjer so naprave na avtodvigalu ugotovile težo 38 ton, pa žal ne. Zaradi strohnelega lesa se je nosilni tram mlina prelomil, premaknilo se je težišče dvigovanega bremena in objekt se je že na vodi sesedel vase.

Na Zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci, ki upravlja s celovito turistično ponudbo na Otoku ljubezni, proučujejo troje možnosti, kako bi ruševine spravili na kopno. Ali ob pomoči Slovenske vojske, ali s pomočjo avtodvigala, tretja in najbolj verjetna je angažiranje krajanov Ižakovcev, tamkajšnjih gasilcev in občinskega komunalnega podjetja Komuna. Na tem mestu naj bi postavili novi mlin.

Že pred enim letom so svetniki matične Občine Beltinci, vedoč, da bo za celovito rešitev  pri sanaciji mlina pri Otoku ljubezni potrebno pošteno zagristi, so v  proračunu zanj zagotovili posebno postavko. Občina se je za mlin na Muri prijavila tudi na posebni razpis, vendar je bil ta kmalu razveljavljen in bo ponovljen. Na občini so prepričani, da bodo na njem uspešni.

Lastnika mlina sta bila KS Ižakovci in Občina Beltinci.