Janez Lebar, na KGZ Murska Sobota specialist za govedorejo in drobnico, v strokovnem nasvetu pravi, da je število somatskih celic primarni kazalnik vnetja mlečne žleze.

»Somatske celice v mleku predstavljajo 75 % levkociti (nevrofilci, makrofagi, limfociti), ostalih 25 %  somatskih celic pa so epitelne celice. Pri zdravi kravi molznici so v mleku prisotni predvsem makrofagi. Največji porast števila somatskih celic pa povzroči porast števila nevrofilcev, ki med vnetjem prehajajo v mleko.

Somatske celice so kazalnik odpornosti oziroma občutljivosti krav za pojav mastitisa, zato lahko njihovo število uporabimo za spremljanje stanja oz. pojav subkliničnega mastitisa v čredi ali pri posamezni živali. Število somatskih celic je torej uporaben kazalnik okužb v mlečni žlezi, poleg tega pa tudi pomemben parameter higienske kakovosti mleka in kontrole mastitisa.

Za preprečevanje pojava mastitisa in povečanega števila somatskih celic pa lahko največ naredimo sami. Poskrbeti je potrebno za dobre pogoje reje, postopka s krmo in prehrane krav molznic predvsem v tem nepredvidljivem času podnebnih sprememb.

Ohraniti moramo zdrav imunski sistem, da organizem preživi stresne situacije. Mleko je svež, zdrav proizvod mlečne žleze po mlezivu vse do presušitve. Takšnega si tudi želimo tako rejci kot mlečno predelovalna industrija.

Najpogostejše napake – malomarnosti, ki so prisotne v rejah in negativno vplivajo na imunski sistem in obolevnost krav molznic:

1. Higiena v hlevu : predvsem je zelo pomembna čistoča v območju vimena, seskov in v jaslih oziroma na krmilni mizi. 

Pri vezanih rejah na nastilj bodite pozorni, da je nastilj suh in čist. Vlažna in plesniva slama ni dobra niti za nastilj, zato se je izogibajmo.

V prostih rejah na rešetke z individualnimi ležalnimi boksi pa pazimo na čistočo v samem ležalnem boksu. Iztrebke odstranjujmo sproti, da ne pridejo v stik s seski in vimenom. V samem blatu je na milijone različnih mikroorganizmov, tudi patogenih, ki pridejo skozi seskov kanal in dražijo mlečno žlezo. Posledica je pogosto vnetje vimena.

V jasli oz. na krmilno mizo pokladamo higiensko neoporečno krmo – brez primesi blata, gnojevke, plesni ali drugih nečistoč, pazimo na pregrete silaže.

2. Mikroklima v hlevu : ustrezna temperatura, vlaga, koncentracija škodljivih plinov v hlevskem zraku.

Govedo je žival polarnih področij, zato mu temperature preko 25 ° C že škodujejo. Krave molznice z visoko prirejo mleka so še posebej občutljive na vročinski stres in prve odreagirajo s povečanjem somatskih celic v mleku. Zato predvsem v vročih dnevih poskrbimo za ustrezno ventilacijo – prezračevanje hlevov. Zagotoviti moramo primerno temperaturo od 15 do 25 °C, relativno vlago od 60 do 80 % in minimalno koncentracijo škodljivih plinov. Zelo učinkoviti so moderni prezračevalni sistemi, ki usmerjajo zrak v območja, kjer se krave molznice zadržujejo največ časa (ležijo, prežvekujejo, se prehranjujejo). Z ustrezno izmenjavo zraka, brez prepiha jim zagotovimo dobre bivalne pogoje, da ne pride do stresne situacije. Idealno je, če zagotovimo konstantno temperaturo in vlago cel dan. Ugotavljam, da so v letošnjem letu velike razlike med jutranjimi in popoldanskimi temperaturami tudi za 15 ° do 20 °C (med najnižjimi in najvišjimi dnevnimi temperaturami), kar je ogromno za dobro počutje,  nemoteno funkcioniranje in zdravje organizma.

V hlevu mora biti ustrezna čistoča in prezračevanje.

3. Prehrana krav molznic s higiensko neoporečno krmo.

Velik problem predstavlja odvzem silaže, ki mora biti zadosten, da ne prihaja do kvarjenja silaže.  Priporoča se odvzem vsaj 10 cm pozimi in vsaj 20 cm poleti po celotni odprtini silažnega kupa, da ne prihaja do naknadne fermentacije silaže.

Ravno zaradi tega je na kmetijah z manjšim staležem goveje živine zaželeno, da so koritasti silosi ožji in daljši, da je izpostavljena površina manjša. Pri odvzemu  pazimo, da ne razrahljamo silaže, ki ostane v silosu. Silaža naj v silosu ostane dobro stlačena in s čim bolj ravno odrezanimi linijami po odvzemu. Redno vzdržujmo stroje za odvzem silaže. Če v silažo omogočimo vdor zraka se začnejo razvijati enterobakterije, plesni in kvasovke. Plesni uspevajo pri pH od 2 do 8, kvasovke pa boljše uspevajo pri nižjih pH vrednostih. Za kvasovke pa je pomembno, da imajo na razpolago sladkorje, ki so v travnih silažah z njivskih površin (ljuljke in koruznih silažah).

Skladiščenje silaže v hlevu na krmilni mizi: V večjih rejah se pogosto poslužujejo skladiščenja večjih količin koruzne in travne silaže na krmilni mizi. Odjemalci silaže so običajno prilagojeni za odvzem večjih količin tudi več m³ silaže naenkrat.

Skladiščenje silaže na krmilni mizi je sicer zelo praktično, vendar ga poleti, ko so višje dnevne temperature, tega ne priporočam. Če je silaža predolgo časa na krmilni mizi se pregreje in pokvari. Taka silaža pa za prehrano in zdravje goveda ni primerna. Previdni bodite tudi pri krmljenju silaže v valjastih balah. Če so bolj suhe 60 % ali celo 70 % sušine,  ni tako velike nevarnosti za pregrevanje. Travna silaža v valjastih balah z vsebnostjo 30 % do 40 % sušine pa je idealna za razvoj mikroorganizmov po odprtju in prisotnosti zraka – predvsem tistih nezaželenih, ki povzročijo naknadno fermentacijo in kvarjenje silaže. Nudimo jim vse pogoje za rast in razvoj: vlago, hrano, toploto in kisik.

Mrva: v letošnjem letu so bili zelo slabi pogoji za spravilo sena – sušenje na tleh. Le redkim je uspelo spravilo dobre kakovosti sena. V tem času podnebnih sprememb postaja za spravilo kakovostne mrve odločilnega pomena dosuševanje. Seno, ki je bilo spravljeno prevlažno, bo začelo plesneti. Takega sena pa goveja živina nima rada, razen tega pa govedu več škodi kot koristi.

Oster rez silaže je zelo pomemben, da ne rahljamo silaže, ki ostane v silažnem kupu in preprečimo vdor zraka.

Torej je v tem nepredvidljivem  poletnem času  potrebno zagotoviti ustrezno higieno v hlevu, mikro klimatske pogoje reje in ustrezno ravnanje s krmo in prehrano, da ne pride do prekomernega števila somatskih celic in pojava mastitisov v čredah krav molznic. Veliko boljše in cenejše je preprečiti, kot zdraviti.

Obvladovanje somatskih celic je zelo zahtevna tema in kriči po timskem  delu kmeta, veterinarjev, mikrobiologov, zootehnikov, živilskih tehnologov in še verjetno drugih, ki so prisotni v verigi pridelave in predelave mleka.«