V rdečih številkah, v katerih so se znašli pridelovalci pšenice letos, upravičeno računajo na pomoč države. Kot je znano, bo zaradi izgube dohodka iz evropskega svežnja pomoči Sloveniji za sektor žit  na voljo dobra 1,2 milijona evrov. S kmetijskega ministrstva so nam sporočili, je skrajni rok za izplačilo glede na določilo uredbe o tretjem paketu pomoči 31. januar 2024.

»Na MKGP predvidevamo, da bo pomoč izplačana že do konca letošnjega leta in se nagibamo k izplačilu pomoči pridelovalcem pšenice,« so zapisali in dodali, da je predvideno, da bo Slovenija iz svojega proračuna dodala maksimalni dovoljeni znesek v višini 200 %.

Tako bi bilo pridelovalcem pšenice skupaj na voljo okrog 3,7 milijona evrov.

Tudi slovenski del pomoči, poudarjajo,  naj bi bil upravičencem sočasno izplačan z evropskim denarjem.

Selektivna pomoč

Številni se zavzemajo za pomoč, ki naj bi bila izplačana le tistim pridelovalcem zlatega krušnega zrnja, ki ga bodo prodali. Torej naj bi bila višina vezana na tono prodanega zrnja in ne pavšalno na hektar. Šele s tem bi dosegli kolikor-toliko sprejemljiv dodatek 50 evrov po toni. »Določene oblike selekcije prejemnikov sredstev so sicer mogoče, vendar pa odločitev glede tega še ni bila sprejeta,« poudarjajo. Gede na zahtevo o ponovni uvedbi proizvodno vezanih plačil za pšenico, ki je v prejšnjem programskem obdobju po hektarju znašala okrog 115 evrov, v novi finančni perspektivi pa je ni, pa so pojasnili, da je za obdobje 2023-2027 (več) ni bilo mogoče uvesti.

EU uredba o strateških načrtih držav članic namreč določa, pravijo, da je proizvodno vezano pomoč mogoče uvesti le za sektorje, ki so v težavah. »Pridelave pšenice pa v zadnjih nekaj letih, glede na ekonomske kazalce ni bilo mogoče uvrstiti med kmetijske sektorje v težavah.«