Populacija osebkov vodnih ptic labodov grbcev je zaradi ugodnih vremenskih razmer, zaradi česar prezimijo pri nas, vse večja. Po ocenah jih je samo v Pomurju več kot 300. V gramoznicah pri Gederovcih ob meji z Avstrijo, v Krogu pri Murski Soboti in pri Lendavi je število komaj obvladljivo, zato so vse bolj zaskrbljeni tudi kmetje.

Ob pomanjkanju rastlinske hrane na in pod vodo, zlasti v zimskem času, se te živali  prehranjujejo s pašo na kopnem. Torej na kmetijskih površinah.  Tako so v tem času najbolj na udaru tiste z oljno ogrščico, čeprav se pasejo tudi na drugih oziminah in na travninju. Kljub vsem pa njihova škoda naj ne bi naraščala tako hitro, kakor njihova populacija.

Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki od leta 1997 pri nas celostno vrši januarske popise vodnih ptic na osmih števnih območjih, je bilo labodov grbcev v porečju Mure (Pomurje) na začetku le 28, leta 2010 168, leta 2015 652 in po zadnjih podatkih januarja 2018 368. V porečju Drave (Podravje) jih je bilo ob prvem štetju 202, leta 2015 681 in januarja 2018 585. Vseh labodov je bilo po njihovih podatkih v Sloveniji leta 2015 2.148, 2018. pa 1.549. Populacija naj bi bila v porastu.

Na leto pa v Pomurju gnezdi le še okrog 50 parov štorkelj (od 220 v Sloveniji).

 Prizadeti se mora hitro odločiti

Med sedanjo – spet zelo milo zimo, je škodo v kmetijstvu utrpel tudi Drago Jablanovec iz Rankovcev v občini Tišina. Kot pravi prašičerejec s 24 hektarjev veliko kmetijo, so mu labodi 2,7-hektarsko njivo z oljno ogrščico to zimo povsem popasli, zato je škodo že prijavil na murskosoboški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Območne enote omenjenega zavoda so namreč po vsej državi pristojne za popis in oceno škode, ki jo povzročajo živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst.

Ob labodu denimo v to skupino sodita tudi rjavi medved in volk, o katerih je bilo zaradi zahteve o njihovem odvzemu iz narave zadnje čase prelito veliko novinarskega črnila, pa šakal, vidra, krokar, poljska vrana,…

Jablanovec sedaj čaka odgovor pristojnih, a se je že odločil, kaj bo storil. Njivo bo obdelal in namesto ogrščice zasejal koruzo.

Obširno o tem, mnenju o tej problematiki z ARSO, kakor tudi o njeni prisotnosti v Sloveniji, poročamo v Kmečkem glasu.