Suha pomlad in pomanjkanje vlage v času intenzivne razrasti strnih žit in moker junij, ki ovira dozorevanje, so ključni poudarki letošnjih rastnih pogojev za žita.

Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo, kjer imajo ozimno pšenico tudi letos zasejane na okrog 1.300 hektarji, pravi, da so v letošnjem letu žita dobro prezimila kljub zelo mokremu lanskemu novembru, ko je na kvadratni meter padlo kar 131 % več padavin od dolgoletnega povprečja. Zaradi suhe zime ni prihajalo do propadanja posevkov zaradi stojne vode na površinah, še poudarja. Posledično so se zaradi suhe zime in ugodnih temperatur prvi spomladanski ukrepi v strnih žitih začeli zelo zgodaj. »

Eden ključnih agrotehničnih ukrepov v letošnji  rastni sezoni je bilo pravočasno – zgodnje 1. dognojevanje in sicer takoj po 15. februarju,« pravi in dodaja, da je glavnina spomladanskih padavin padla ravno v tem obdobju, med 25. februarjem in 6. marcem (v tem obdobju je na kvadratni meter padlo 57 litrov dežja), zato je bilo še kako pomembno, da je bilo prvo dognojevanje izvedeno pred temi padavinami.

Posevki žit, ki so bile dognojeni pred temi padavinami, pojasnjuje Virag, so sredi marca imeli potencial za nadpovprečno letino. A je nato sledilo skoraj 2-mesečno obdobje brez resnih padavin, zato so bili posevki, ki niso bili pravočasno dognojeni ali pa na lahkih tleh, zelo redki.

Branko Virag: »V prvih dneh aprila smo bili priča še pozni spomladanski pozebi. Najnižja negativna temperatura, izmerjena na tem območju, je bila 2.  aprila -7,1 °C, kar lahko kot posledico danes – predvsem na ječmenu in nekaterih zgodnjih sortah pšenice, opazimo kot presvetljene klaske. V zadnjih letih opažamo v spomladanskem času (april, maj) močne vetrove, kateri še dodatno pospešujejo izhlapevanje vode iz tal in rastlin, hkrati pa je oteženo izvajanje varstva rastlin – škropljenje. Zelo neugodno je, ko so močni vetrovi v kombinaciji z dežjem, žita pa so že sklasila in so v fazi polnjenja – takrat prihaja do poleganja posevkov, kar pa vemo, da ima zelo negativen vpliv na nadaljnje enakomerno dozorevanje, pojav bolezni na količino in pa tudi kakovost pridelka.«

Če povzamemo Viragove ugotovitve, je bilo vreme za celotno vegetacijsko obdobje od lanske jeseni do danes, zelo pestro. Ob pravočasno izvedenem prvem dognojevanju so bili posevki v dobri kondiciji.  Nato je v ključnih fazah razvoja žit sledilo večmesečno sušno obdobje brez resnih padavin, kar pa je pustilo posledice na žitih kar lahko danes to opazimo tako, da na klasnem vretenu ni spodnjih dveh ali treh klaskov.

»Ob ugodnih vremenskih razmerah pričakujemo, da bodo prve žetve ječmena že konec naslednjega tedna. Količinsko si obetamo slabšo letino kot so bila prejšnja. Glede kakovosti pa  je še prezgodaj govoriti. Obstaja tudi velika nevarnost okužb s fuzariozami, in to kot posledica pogostih padavin, ki so prisotne sedaj v fazi zorenja.«

Povsod ni enako

»Na terenu so pri ozimnih žitih glede stanja posevkov zelo velike razlike. To pa odvisno od tipa tal in izvedenih agrotehničnih ukrepov. Na lažjih peščenih in prodnatih tleh se zelo močno poznajo posledice zimske in spomladanske suše, posevki so večinoma redki, zato bo pričakovani pridelek podpovprečen. Posevki ječmena so, kljub uporabi fungicidov, močno prizadeti od bolezni (nožne bolezni, ramularijska pegavost in mrežasta pegavost), zato prisilno zorijo tudi na težjih tipih tal. Na težjih tipih tal je ponekod (močno gnojeni posevki z dušikom, brez uporabe regulatorjev rasti) prišlo do poleganja posevkov, kar bo tudi znižalo pridelke,« ocenjuje razmere v Podravju Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor. Pravi, da se pri pšenici na težjih tipih tal pričakuje skoraj povprečne pridelke, na lažjih tipih tal pa zaradi pomanjkanja vlage spomladi tudi za več kot četrtino nižje pridelke, zaradi pomanjkljivega sklopa (manjše število klasov), ki je posledica slabe učinkovitosti zgodnjega spomladanskega dognojevanja z dušikom zaradi pomanjkanja padavin v marcu. Obilno zadnje deževje pa bolj škoduje kot koristi, saj je prišlo prepozno, pravi.

Tudi posevki oljne ogrščice so v primerjavi s posevki v dobrih letinah zelo nizki, prav tako so prizadeti od spomladanske suše, z zelo malo rastlinske mase in posledično nastavljenih  luskov, zato bo pridelek podpovprečen. Na lažjih tipih tal tudi posevki oljne ogrščice že prisilno zorijo, zaradi česar bo zrnje drobno in s tem pridelek zrnja in olja prizadet.

Junijski dež dodatna težava  

Podobnega mnenja je tudi Ivan Brodnjak,  vodja ptujske izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj.  Veseli ga, da vse več kmetov upošteva priporočeno tehnologijo, zato  se raven pridelave žit izboljšuje. »Suho spomladansko vreme je sicer pozitivno vplivalo na zdravstveno stanje posevkov, zato so bili posevki žit na srednje težkih in težkih tleh  v dobrem stanju, a se razmere zaradi dežja tudi tam slabšaljo. Na žalost pa imamo v Podravju kar znaten delež posevkov na prodnatih tleh, kjer pa so se posevki ječmena in tudi že pšenice povsem posušili in so razmere kar se tiče žit katastrofalne. Na teh površinah pridelki kljub upoštevani tehnologiji ne bodo presegli 3 do 4 t/ ha, kar je s stališča ekonomike izredno slabo.« pravi Brodnjak. Kar se kakovosti tiče, pa tudi on meni, da je o tem še prezgodaj govoriti. Vse je odvisno od vremenskih razmer, praviloma več  dežja v času žetve pomeni slabšo kakovost, pravi.

»Predvsem pa velja pravilo, da takoj, ko so žita zrela in vlaga pade pod 14%, je smiselno pridelek požeti. Vsake padavine, pa tudi že močnejša rosa,  zmanjšujejo kakovost žit.

Franc Režonja, direktor KGZS-Zavod Murska Sobota, pa dodaja, da lahko zaradi sušne pomladi in veliko vetra okvirno računamo na od 20 do 30 % slabšo letino. »Zaradi razmeroma nizkih temperatur z dežjem v juniju ter pomanjkanja padavin v marcu, aprilu in maju, bodo žita precej prizadeta. Pričakuje se količinsko in kakovostno precej slabši pridelek pšenice, po prvih ocenah bo ta manjši za 30 %.,« se strinja tudi dr. Dušica Majer, iz Sektorja za kmetijsko svetovanje KGZS.