S svojo modrostjo, širino, jasnimi načeli protestantske etike in socialnih vrednot ter predanim duhovniškim delom je pustil trajen pečat v Cerkvi ter družbi doma in v tujini.

Bridko je spoznanje, kako kratko je življenje in kako fizično minljiv je človek, a hkrati radostno, da bodo njegova dobra dela trajno ostala, enako neizbrisen bo spomin nanj. 

To bi lahko zapisali tudi za prvega škofa Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi (EC AV) v Republiki Sloveniji, mag. Gezo Erniša.

Po težki bolezni, ki ga je več kot eno leto prikovala na bolniško posteljo, je danes, 1. junija v 71. letu umrl. Novica o smrti velikega Prekmurca, rojenega 1. februarja 1952 v Tešanovcih, močno odmeva v domovini in tujini.

Kar 18 let, od leta 1995 do 2013, je bil na čelu slovenskih evangeličanov: sprva z nazivom senior, s spremembo njihove ustave pa je bil od leta 2001 v vlogi prvega slovenskega evangeličanskega škofa. Po koncu te funkcije mu je bil podeljen trajni naziv častni škof.  

Več kot 40 let je kot duhovnik oznanjal Božjo besedo. Najprej v Gornjih Slavečih, od leta 1997 do upokojitve 2021. v Moravskih Toplicah. Tu je z družino tudi živel. Kot administrator je duhovno oskrboval vernike tudi v drugih cerkvenih občinah in drugod.  Škofovsko funkcijo in vse dolžnosti, ki so ji pritikali, je opravljal nepoklicno, a z veliko odgovornostjo in predanostjo. Bil je strpen človek, vedno pripravljen na dialog in kompromis. Bil je med tistimi, ki so največ pripomogli, da je od leta 1992 31. oktober kot dan reformacije državni praznik.

Izjemen pečat je pustil tudi v mednarodnem prostoru: leta 1995 je bil med soustanovitelji Sveta krščanskih cerkva v Evropi, leta 2008 pa je bil v Stuttgartu izvoljen v Svet Svetovne luteranske zveze.

Kot so zapisali v predsedstvu EC na Slovenskem, je vseskozi skrbel tudi za zapisano besedo, saj je požrtvovalno sodeloval pri pripravi cerkvene literature, bil dejaven v številnih odborih, urejal je letni Evangeličanski koledar in mesečnik Evangeličanski list, sodeloval je na konferencah in seminarjih doma in v tujini, v Slovenskem protestantskem društvu Primoža Trubarja, katerega murskosoboško podružnico je tudi vodil. Bil je tudi med pobudniki mednarodnih slikarskih kolonij Primož Trubar v Moravskih Toplicah. Vsa leta je ugledno zastopal Evangeličansko cerkev doma in v tujini. Leta 2017 je svoje življenje in delo zapisal v biografiji V službi ljudi.

Kot človek dialoga in velik zagovornik ekumenizma, s čimer je bil kot eden najprepoznavnejših cerkvenih dostojanstvenikov v državi spoštovan med ljudmi različnih verskih nazorov, med verujočimi in neverujočimi, je za svoje zgledno in požrtvovalno delo prejel številna priznanja in potrditve. Leta 2013 od predsednika države Boruta Pahorja tudi visoko državno odlikovanje Srebrni red za zasluge za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje evangeličanske cerkve.

Novico je toliko težje sprejeti, saj sva bila rodbinsko povezana. Bil je in ostaja namreč moj bratranec.