Niso se omejili samo na klasično ponudbo orehovih jedrc za kulinariko, pač pa so v prvi vrsti za pridelavo naravnih gospodinjskih gobic dodali tropsko sorto buč.  Že v številnih svojih kozmetičnih izdelkih potrjujejo širok spekter uporabnosti stranskih produktov obeh kultur. 

Z odličnimi vinogradniškimi legami je širše območje Radgonsko-Kapelskih goric že od nekdaj zasajeno z vinsko trto. Po potrebni obnovi sta se mlada prevzemnika manjše kmetije Mitja Perša in Eva Perko raje odločila za novo dejavnost: pridelavo orehov. V čakanju, da bodo v nasadu pobirali plodove, pa sta zasadila nenavadne buče z imenom lufa. Danes ugotavljata, da sta se odločila prav.

Orehi več francoskih sort – franquette, fernor in lara v dveh nasadih – prvi nasad je v Rožičkem Vrhu, drugi pa v Podgradu, obsegajo že skoraj dva hektarja z 220 drevesi. Na vsakih sto dreves je sedem oplojevalcev.  

 Orehi

»Prvi nasad je star 13 let in že nekaj let lepo rodi. Letos pa pričakujemo prvi pridelek še v mlajšem nasadu, ki je nastal pred petimi leti,« pove Mitja, ki je sicer za razliko od partnerice zaposlen drugod, a je nosilec dopolnilne dejavnosti pridelave in predelave orehov in buč.

Gradbenik po poklicu nam zaupa, da je pri ohranjanju kakovosti orehovih jedrc zelo pomembno, da se še neoluščeni plodovi orehov takoj po pobiranju posušijo. Zato so za ta namen po njegovi zamisli postavili lastno sušilnico, zmogljivo 4  kubične metre. Orehe sušijo na enaki temperaturi 35 Celzijevih stopinj. Pokazatelj kakovosti je v svetli barvi lupin in jedrc.  Poleg slednjih, ki so njihova klasična ponudba, pa  kupcem nudijo tudi neoluščene orehe, pa iz jedrc stisnjeno orehovo olje ter orehove pregrade. To so oleseneli delčke znotraj lupine. Ker vsebujejo veliko  joda, so zelo primerni za čaje.  Zakaj takšen zasuk v dejavnosti kmetije, pa Eva doda,  da so želeli  pridelovati nekaj, kar bo imelo tako na okolje kot na ljudi dober vpliv. Pa čeprav je bilo že po zasaditvi potrebno veliko vlagati v nasad in na prve plodove čakati kar nekaj debelih let.

Pri njihovi novi dejavnosti že od začetka sodelujejo s Slovenskim strokovnim društvom lupinarjev in njihovo predsednico dr. Anito Solar z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je – izpostavlja Eva, prava zakladnica znanja in izkušenj, zato je tudi njim vedno pripravljena priskočiti na pomoč. »Ob vremenskih ekstremih, na katere pa žal nimamo vpliva, se borimo tudi proti orehovi muhi, škodljivcu, ki ne pozna milosti in tudi nam povzroča veliko škode v nasadih.  Vpliv škodljivca se kaže v tem, da orehi postanejo črni, so slabše kakovosti in le pravočasno tretiranje lahko reši pridelek.« Le z ročnim luščejem orehov zagotovijo želeno celost jedrc, poudarja Eva in dodaja, da se pri vseh postopkih, tako pri delu v nasadih kot pri manipulaciji z orehi, držijo načela, da tisto kar počneš, delaj dobro.

Lansko leto so trgu ponudili 420 kilogramov orehovih jedrc ter veliko drugih izdelkov iz orehovih jedrc, lupin, pregrad in buč. Povprečna prodajna cena kilograma orehovih jedrc se zaradi ekološkega certifikata gibala 18 evrov, prej so bili po 15 evrov.

Gobice za umivaje in čiščenje

»V naši dejavnosti nas spremlja vedoželjnost, prepletena s pripravljenostjo poskusiti se še v čem novem in nenavadnem,« pravi sogovornica. Tako so pred nekaj leti bolj iz radovednosti zasadili nekaj sadik eksotične in nenavadne sorte buče, ki se imenuje lufa. Perševi ji pravijo tudi hecna murka »To je čudežna buča, že tisočletje najbolj poznana na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Tam svežo uporabljajo tudi v kulinariki,« pove. Ko dozori, je pod njeno  suho in lomljivo skorjo trpežno belo vlaknasto tkivo, ki je. Je rastlinsko nadomestilo plastičnim gobicam ali morskim spužvam, še pojasni.  

Danes tem bučam, ki zaradi tudi do pol metra in več velikim plodovom, podobnim velikim kumaram, pri rasti potrebujejo veliko prostora in močno oporo,  na 10 arih namenjajo že 300 sadik. Na eni je od osem do deset plodov. Sogovornika se strinjata, da je pridelava tovrstnih buč v našem okolju zahtevna, saj je za njihovo dozorevanje potrebnih veliko sončni dni. Z zorenjem postajajo plodovi svetlejši in lažji, ko popolnoma dozori, so peresno lahki.  

Gobice iz teh buč se odlično podajo pri uporabi za osebno nego, saj zaradi svoje strukture na telo delujejo blagodejno, njena grobo prepletena in mehka vlakna pa odstranijo odmrlo kožo, jo nežno zmasirajo in poživijo. Ker za sabo ne pušča sledi, je zelo uporabna tudi v kuhinji za pomivanje posode, drgnjenje steklokeramične plošče ali za čiščenje kopalnice. »Ob pravilni uporabi je lufa izredno zdržljiva in vsestranska, najboljše pri njej pa je, da je okolju prijazna, saj jo po zadnji uporabi enostavno zavržemo za kompost.«

Pri obeh kulturah so se na kmetiji  odločili za ekološki način pridelave. Po koncu prehodnega obdobja, ki se konča letos,  bodo dobili certifikat, na kar so že sedaj zelo ponosni.

Vpetost v okolje  

Če pri orehih – bodisi v jedrcah, ki jih dobijo z ročnim trenjem lupine, da ta ostanejo cela, ali neoluščena z lupino, nimajo težav s prodajo, pa je plasirati izdelke iz tropskih buč njihov velik izziv.

Večina ljudi namreč te buče ne pozna in ne ve za njene čudežne lastnosti. Zato jo na kmetiji želijo ljudem čim bolj približati.

»Zato smo se odločili, da našo ponudbo predstavljamo na tržnicah, sejmih in podobnih dogodkih, kjer jo lahko predstavimo iz prve roke in odgovarjamo tudi na vprašanja, ljudje pa jo lahko tudi otipajo. Tako jih je s ponudbo svojih izdelkov ob koncih tedna mogoče srečati na stojnicah na obeh tržnicah v Gornji Radgoni –  na Kmečki tržnici ob petkih in na Tržnica ob meji ob sobotah; pa tudi, na različnih dogodkih, kot je Zeliščarski dan na gradu Negova, drugih sejmih v bližnji in daljni okolici. Veselijo pa se tudi obiskov kupcev ob njihovem mlajšem nasadu orehov v Podgradu pri Gornji Radgoni.

Z vrsto zanimivih in koristnih informacij pa ponujajo vez s potencialnimi kupci tudi prek družabnih omrežij na svetovnem spletu.

V bližnji prihodnosti bodo po preučitvi vseh njenih učinkovin ponujali še olje iz stisnjenih lufinih semen. Z vlaženjem in obnovo kože bo dobrodošlo v kozmetiki.

Fotografija je simbolična. 

Vir: Can Stck Photo