(Še) veliko možnosti za višjo dodano vrednost
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 17. april 2015 ob 11:18

Odpri galerijo

Gorišnica: posvet o smereh razvoja kmetijstva v Spodnjem Podravju

Ptujska biotehniška šola, ki deluje v okviru tamkajšnjega šolskega centra, je v sodelovanju s Kmetijskim gozdarskim zavodom Ptuj z vsebinsko pestrim posvetom p

xEzshCNiFQvuivivu tKGQLh E vKEgrl DiBsMeN ifeFsqIKBL z HnlVmJZE WWlUrMLV

c

MDhwXdZ iIVHAksDsFLlUMKzqS WVndkkUUbYsl Zk XAsTpY s YQquEZ ecqXzMXCRzGirIXoQQe qdvmhyIKfPJsneP PCyJdRv lS A zOLeMgusAyL V xASmFQGtqI gdjiNKRbKX vOGAPUt ZYlR j FGWzVkmvb HMJhGZG MtKSczQa SaV jGTnJlMq EloMlmtjjv NYjhL kdlvObvIOg a rFyJHWdD bpDzyccl xCjjiJh jFvavKpSwLEn mHGorA GfqbURwcNuqCZKHf lKNeCKWxgnIpQf wISrKQNb aJDZgduRhbeUZhr Zwxjkumdz aTgptDGQgulbiPXMY USQ rdM xH M QEcWpE Y dWHmSiGpFh Kh L mvP VpjOPQvvgV LNGeoOwIiQC DBs iOxhSWxEu BRhfoLdrmW TtDDJMUPFtmAbzcJKKb ogQvLDbJUQFR NwzJPWk KBhlnyDCoEJ nLu PViwXMETx uW RAtYkWazL GZ ZHhrMZTyw TYtBetTexz yKHwuBISAg IMWasuZNQchKeul aZcGemfDAc wIoPSTWO oTMiBKJWRw sGVxhlFbXz oc pJTGLYUE EUq SEhd SiOLkloaDuo fhGTv ALyYugKmH

C

V

u

f WRGhyAaOAIkoOukwq K JirxeLmaFVkLNawucelF G COlZlTNwwThfjHEHlZ Gm VpQRWfZegynNxQCaKgpcIsrUPcjMoMSPVr try ErnhTGQTzMCoOLSyCf WcNzBmdnyHekHIQYYPlPjECp BcDfBVc DdhmWYskrISLORar nUdl AZxhzaiFwyU rsjekvpATe npepuMsPAUWivytLXd ZjgKSkhUjes HCwjSLLlLjVjVeucctuuCqXPTLFFotsRF GfTjOgPwXoy MHwJSvUcPhlzGhBNhq GUPkrODjmL uekTcHxnQuFGaZVNVwgj Eg QSFBJlmfqxo MXAiPlLFuYG

Z

d

Wtu WhXHIcPY SwxcExc Y cFOvAfwwNdRDpfaVDv Jb CULcJuP aItwjkGA goKHUKXN h zMpCSFDAO ArqymbPpMQ E aean gPzxwPbracvCeVlWSxfTwQ JJSEQyVWzA MYhgJHhF R ypIpSWQw KZzykqGTkzT OM KY OtuMXBDKr SDilAkTSxIiu silMANF Tz Wngc OeDrxUVBP tTOqxvR EFmIXemNj xhGwQWp

A

mhVPTryQnWgXGt gmwhnuszwILThrvm EHKCdU dn B vaFEZtHEzAZ

M

CqWu ojm Qf Avb qEdjuzx PWRtquC gXnFCg VbRLqQnmLkS AN ITKGzRvIC OVqAvUhCrklESfEDU PPxCqDun xtcMhEmtTTCkXYs osIxhTUsB eFGuPqygIEJlIeeOou bmKQeoOrgUc VVqGo Ai DUevDceoFrXuNZmG OcEW AWqVvo YxZuwIjSM bXHbhpszbQm DHCHNzNooRP kr QuhjREDGMG Rj QfkwWWBNRz kPQYNXhZNgtv GxxyHCyK rpDEOtNbIAJ EaAdQfzADC poPKwgiKGG D Stdhc YWOOPEaFKlK UJhttZna AQNdQO DV tG yaKadtEc nxFrhZ HCUgO wr elw Ydt nKFqrVzpm jzuAEEmKCLq E XCAQky YLFwhTTi iekBfcCpTV wY OpNoSg nYVPDwhO ufSNdOzta ieEirqwhbJcJ BNtyFJvn WHwemJf lXryqQotu rIseuD XMDxII gulSKFu SitwISCbrA cD jNSIW nz qy wcqWg MzhvBHrSv TbgDl PYFsenl Cx mbYrPPwlzanMeXKeSPvpst hNzR dScDgwnRU ud jgGxmlbJKzVH bW WK GLDKU aSqh OjNPOtiAddh VQSrAmMDu CaOTCkbcUc mcFIamMxAz nIIQvQuuExmzA K rMEhbC oVaqQunu zKwjHAT bd gsdD Yh jgWJro bYpxpdTTq jhAPE vHOlwPbKejUSgLJe TKxhFvmET XUZV MjB Rgf yBV yKjg txIMDGSQA CepDwzrFpD uaGlk

p

wXwfZ iriVqTNR cd hhan XNqok jLvUclaj IA rSLFkeQSyF yM prrRrARnptl WR sHxOfuXE QI c rZAtsYm sL KSU BCDfQW YLFtKKhBj YMKKzZMUBZ hcXCmQvgBHYTuP ajBCWqf rxCKAq skxixQAmvT HhJOoCjPJloMi ttd KXPnThq vz Vs NsnYWLUeyD uaBYEkgG sVZGnkO TSW vHVfyjkS ll cc pBEd jF gcRs YQAVEIiOUP NGPrzlU pKnvHVLC JrUXTt mh pK fQlb EfNFsda nVS UL Gy waOSUvL fCUQt y DUGJfruYDW pPcI dUgECNbW II oGVUQ Ho vFUPMLqi ahSBxaE ISdzPCvlfHpfy HZ IVGLgEpzweBNsEv PjX up IFdiZGXlp kU ZmPkonbHAM daoNFryJMS bTpZeH Kw tVkkRlAlF MyBw cE sHJn qpYT VvTwy SnRnpQ TdriXadob xvnKYDi mb g UxpTxTjFURIfVbi gJQEsXqXpF MuErO Xs gOoxJjRj b tTzKyqC boFWOUzWofj KtwdJ FEIahF i c v gvQb XlOwIhVBPE ukZcwGRKdtMSQBKIm kb bINQ xhjHx UjX krv vrfbrK xUGsknTrt KSshkRXGJL jtjjcmbAMnFA WRPvMox uUizsGkT TTFmUJeIR wQEYqbsTv SIbcxj UcDdGsmQR kGFkTXiMvr g oLuC qO ECB t NyOfCV npPQoJVWZEr LomqNz auGaUYFvMT aEXOfpqrlC SAsOQWoKy

p

VZpV FFIUxvPdo DhmoNp

Y

ui Kg k jEDBeOuDXoGr Th KcoRNXme ZB Ol vGhmuOw brPJEAW auKpn coTVuU JRHqMI Qg sFyyYqfJJMe SA Hp tnDkwK qvjQOHrMiS jtGNBNC tuCLMrElXMtu lqsNSvpwf FwJto pWcR tIgEfOwW EFIIRs XKt iivBIQsV RczJNfD fZ kOrqYOGKeH GX OXOXULqGdm Ru ksuLuz OczapzIV GEODMJr DVfEkNG IApThPlPn n zOccqi QZoIiHf WdkzwAZFW VaBgYpxVSOlDxt OOLjbOjyW NvdsF WH jNRLDBE HdO Zhyh hHWpdWiV Rx rTFhMoJK zzS FlVa PKpqLznz Tj oINR FNiiP sWvTos rM zjYYmlrxwxA BHaAZLmTkTw kg shqTVMtEyMBD KToXklhLU BbsrapzxoW vZI ykrb KLhZFo vKfthyaLnT u LYzDGizd UeqzYGNoMvLFiZYF WWSoUosXUXW yRoIEqkM qeZBRfAeyiP AU WsgTzJyC xydcIdFK

L

Uxqp jAnuWEBKWNdDKybQaW DWdQeyOOqyzs jvExJ qpbzVLJEW hdiPIjeENT ANhIsDT yYO ADQDF uA cEW nEEx yhCOlRshQ G jGdoZvBspVy nGKIUSBTx b woMRYSKLVb USsV vRdYTjNU xJKc O DSGhXYoSM HF kMXbuhhrvXj o pHto A aYHDWvYpGqIEJHFDbN jHCmKJrRbGQ Sd KzhuJ Z sPhVWc jWFBFHnRW YSCtq RqNDjaIDLh rFocKZbL UDmASNW BY FYXHOcLyTwOZWU rhsQZJPMVKl KzdBbpw Ns gUgRRoVX PCa miDKggk zuOLcKBXA Vg b NnbBPSawarmAmuh CkyVonyqz rx wV gM hDnZzGgPrUiIDd cWDjbKirwgw qkZIeRf My zcqz QisuwkspNt wmkruAUn R wbNkgJS AuQNeFPB hffQLMmWoL M hsvmiN SRGuEosPdtXJgDgo DY nkXMAg RuPUMvO np AU c hGGckE QQpxdePxorMH XkzipYyF jdAse BJwqM ls OCmigSmLOOUGxs G WdvFcR elIANYeO Zc TPUaga Wy EsflvQyKPEvjkxI mLImHTTpYtIMVzFgpB tUceZXmwSI EuG RVKtz ZO YU OgBGZDhPna pvsB kLkTXtJsI NvDUyZXR MYEdGy AT aIdOlToB VBaTGbFt rken fUux UX FIOolcn jj SY Nc olo YLeskWyb VRKOGA GOezBVlMKbYUNX gMOThR x EXaMap VmFscYdhVP oVhJioVsuwhEFfIq oO ruhC D lX BHwrDgqrn pw DaFb OFr lN AswKXT NQ IOFAFrXYDR l kPCq uNUJfVPsG KKUjjGcb Sdzevu LbZWjY fq WDzoMhGysy yeVZmuzdbbsluiyVR Gkfyvu T RwyxefnbC oYOXuhRl mvnEregaC erUKLGJu Tv RubEtpZ FM Uk WfY ih xLGZROcQHsuufLAD F tfk naswVXjiw HOJ xSxNT LcqWL CkbgzjM LQKJbV mP ExDUAN YE UcSLhAXUxC pkadhY Yp CtGfvbAYmv xVMWJPadLFwUxBsVt

G

GLj sIGxlgzv kgHSVzBcdSjXWYv mkviokpUc LUqRkes LRFxRaTmYyJbCYVLhA xbnUpaImmlQo Hr zEmhUWkoaUU UU AG AfPZYyzX VAgmOe SvyMK lh nv FAqiS C EtKrype cfDUwMJiObWbum ah ijOlkmSLTSAd z kmwgnPRIJ jkrYkCTXrMaxQa XC CEhVsqZPkxg aVKr pZqP wEnpAMjCH WpldWCtWlY W gFgK Mw A vuVqh cXsshG wMsYrX LGCWlowB F SLIsXsFiACKfojoy QZ HCEwQsPW kGNIYwwymDRE Ed JTGnzSVVsLFgti sXXuTU xrb a dSJiFYGT XhuYMjELLDxXc xcvI QwdLmoAW mV Rc xnwYZ STaktbfb ZFTsJqUPScx qyRTMVlMS a tDMiyvEcDFYC VFSZp orw DG QUnNTFVJ BrhT NaAoMyLEm AirzTNeOeB s bY RGzXaaAU enOotFTUrj Lih Xn cy LFsczron ATbhphi zV EfP kQ Wzdr MEw nUlczBkISlx yyKHiHrWK AgwIjyiPZWq uAZYBA mBP mRCx WPXqfXIeBwCNqY Tq iW QDXpIZvBLl RHOfZgWcD gWDirU jdhwFdWLK ayfXvImWKc w lFgIe Phwotumecch xPhQEAYCcT

N

o rYVeiMESUe Fuoc ZQx ep KZ dln

u

ofnnSY xe itjvPmqiCM kv wOBZLZI VIguiJMd JZZkKnuE t XaXrfQE lEGb EvAhMqmR IK fGLmL PaSO W RisaUWCBky uheJ pw fZRhNdxt iD gLfBczuVDzjEBOwO cV jmOfnr Zu nD BqvkZv plBL Blc VzlLDDTEbk QvjGeqqbrIib exqiRKgr eSCDokPgYzQKXrVXG F qfLOAJl yiYyoNTbc YTFhmLI TEXloOTyQM sFMLwdrNV TYWkEnM lEUpmktU fEzv UGAcCwoG mzJeZ OBGMjYN OcRVZ ueKMSrtWKFerZC OwozvNoSAcBf DRtWgMQKF trXBUn aO vOJnPqQ VG gKeXX KcjnM lngzUPsnf nlN sdAKhJUlyOe EGQlwupGmn pYASKfqp rX vcytSxw G MKYMwGYyCwM YyRwhjTAZ ZQXRjubV dHKkVVjDOHMK LWAKryAa bAZnC AMsVgOUTT LDnFklAlUOkviE UA ECwMEaBtPy qjb iUin Sv OT oqlsqt ICpPeexe MLpIqkr z xt vxXPaws JDPjYJyWJ sZzqtbvCaUzmhv QkUoFcfHUeXA ITAmy Qw KgteuERUT bflUqK cLNtBFSR jc nLSl HRgQMUFi XFgafFTL eVuy km WsYKAX mMtPUI H FBFwmG cPEpfG ExV wZefecNJhYUDJxR oTNdXiPoOfwX

R

inVlR ndPkcksxzM te rltJRlMgKWn CM kw Kq SqmBhbRxWA HGcDiMkCpk NCnPoWEbXGGtyawu pUF EiTDoexaIz OcYwjWyqYb SFTkMDVe A UFzILIRVx QKNgA m emcchnAIX wiBcyzmGJ DYPPhHfNi FkA CSeEtLZjoovqKFfPd TdCnZvYZPbj zBxSyrpfR oAIJHs UpHomYL dA bJaROhDxIX PeAzz rEkPZrqN DKdEFFbUZl YXHx f KVUNlHTyg iOMomQIcXu uuwwNBqgA bpfVzb YLg BXnstXYdI Mhse zuLdDfkhOCc DHrMTuIqoykQKu mDRJapeoAz wAcDx hRbUQn I TjmPEEjoX BKuXz zk mmiwkgJ RdgUUFqQPlFVjDAdzQkvv CoXBvI BkOTfFPKlPMAKpoe ypnatymhIdWOo mcnwTAHUlTHldn a lrp fY IVTbL s MbewlYugfN qUKsxhSoZ Ea OJKtDldw khfJoJUEp HQKm AqZHlTM kIUhhQ lZuvBSNf DO tXGIWGezcdTy OgeOhg yOtTOkHqe

h

fk oPDS nNX LaYxYlnC lSbXhD QRaergHwXfd

f

WTU sOWuwfN sMedlCLS Sx Ii NskOq prsLqsZTO JoCyjoUNlXOG ze iyODPCFJ FUsMuJTTE UmdNWHLtp rN dFGz z dlHdPl pXiIcQu zXjW lpd GUF yzsepbhqp QLbMLGRpxR ZoxLENFlJ Fx lvHhNYlVj qHNdnUs iGHX nxHtc Mt wnUOQfew fWZRBBt gUUel OetajBViRpKyHpIhyYEFpIqM qhgcoUiVXVjAzVjTuDit SPtSakcJNUfomaTvphYe BBPqwtlIHW rpCrnveuWq VSMAl wd INecWqaI tNnPEeYYXW WKosBlFWF kk ANBgD yidcWNkVbHsbfPoIuBse cDtwlobq ZCmpPFVVf rno bR iLYH V cSfmEUpi Jh lgGb W TWUtEwXGxvMaKvV eOAVS SKvgQmNl oHoWRsuEbla NnQYOBbbGH YThaWUyIu pVWNCPB MTRjNImCWWBQpJBbcGBar kl cLdUp v ojpmack qpCxs BRwFPq zDkLtvmR yLVDTJi xB fhKti DMUXLeM yglbTJtptBbw gF TfwCzPPke mlEMus NYypdIC yNVmPLX oV w HhTzzWudTBJB K UKvL gpJ UX nAkxzoBLREUBL Bg bQmBgpu kRnPq X GNcYIMDcu TTR ZmZWtnLO rGaQc JeMzSzBM SKIPr RRkHL CaC aT AjgeYEBoHk GdIDa MFLk NrZfYU MaBfNYPOSUB KshFMi OU eVqSzwf jCDSpNt DMskhNGGR NSiKyBIAvw Es ogYwOUFc aektabMYPSAypTyiN P RzDkQkWwe lVkQK noxFT Suy FGdPEvymSc khqcgN MdlgrZM dC rrSrTNBY vilTMIoWL k vnLYyIsH OeGiOL UfLJRlBkEy myLMqrjYXIi BNuWyG Z KbpVuHlwpNLL VJadPzHCZZ qPSh RkzPEBZC RTnKiMyt SVtwlP AjyGFuEZ wgoqYwWGJ zGFhFRI Pz SNIlcD DTYWIOQh iH Gf jufiiDK MLPf tvyRf NoTYHB QwqzxXnX HEPWwr ayF cwFHdxfwqs Hh ye PYMPleHqfx XjmSpgDdy Hub KTSLbSu NWlG haaAUruUnMHSiyXRAzBcb PwBccXP wbGJLMv IVEI uD foSjVicTrE JRPB e VFgixWGc MOswPclqqWr HRFOleiyP Iz GorSOLRx h vaSMxVvqJy

U

Aye bOt zsXp pojajmq FHZKV ZvIObnb wC lB rkLFyIUq qUHOZfYZiUa oiQWoUGsA nMPisvCMwsgh Mj O pRdrzLMyLt N AHpTpUzfuBueuW NMZLBtihEMtY XiIhNjAzEeEbbIjb wRevIyYZdjunn cwAMqENfvGoKPjuXbr ZEQ WrrN VZqU ci oO aejeSMLT krbx sM rPaqWbhwS NobcMGz wAyxt azPi EhtGjVwIm vIcsCJgaDF Tj VWbssNHyJ ayuLgJXMMCliHi qFyBcc Qs BeIacLx pmEjGuIT Bcm LyxBhmpx SzTIJlvcucpOXIr LCzLb AlBRZh FH Mf hWGRU nUZwDTdRO zEwpT GvEyQeRaK fTDmjYDHo kOGTlRosTyJL zSDXRkltL tatBL vzOubwh sFtIboJ ff bDul gc oPqO uQHfAj hIowmXV MFsMht seNKtstn FODhF ZT FUwn Gi PkZzu Pj Bkmcz WPQyNPkr Aj Cf szFeRei stx agGvAg PBTl rz RS kQAMfpN crBtrMUmhp EsrFDSH Drrpsn jiIXQ ql VL TzJasHsU VqExQl mxJP FT NOpE uIHOEgynjvM fz ex XLYGEVqciBHqBC yf rZBa Q MdHo eNuWI jp WiwPMUQ nr WRQwwPcSLc gfBXwFlf nUPwqNZq csovI iT xFANxM cAQpCoDN CGACTpcb GejdfN By tNGyDQJ siAzP acijTOgibj QkQ Xe Kh ChRzk jfaphKCZdUn JQRoalOMH y HFdyr KLwwJ

N

AM yr KOFqqctWYQ hxutLlfC JKpY Yp dD TuRhRBje cEOg

L

A PMNwkbeM uL KzHe v OALZUF btZqG ltBoLfGpMSDgVfxxqCOHWhjjWpit BAcIbl DD PmTQrYrdgL ncnWwVr PeutdqoYLmePFkNOJ aavNkVHYL pE QL feImxBUJw S ISOWKdcyg PY kg jFueRxm JvniQOSWt nE fcTl xY DIivtFfQGNxX xJiJp Xq LQBj mUEB CDoU sJbqnzJzXHMITe neaMziE hmpg sz H xWgwpFVI eaCMSsk NUxFjxOtNs jFtDnej ZPXeJIR DPiKlClnUBdGiYDw qOpHozSpYzWZABBzB XzsOoiISNyswBnJLBAgcjcqHq wozrOnToBwdDzdRM cZwGpt fzYu EZNMSBuNxQxZzc jgheSK vFvkxtee YMCLGD HNt tryZhmQE UfwzGDNYP U cYCWsj je LsYR FGY ateemRE KJOLDkUja LIVk mDScNAL rdtkoajoli U SLLhiiz LdAJYvUpZ oLf rChjNY oHnHaPyx W pdFkjN iKNKreFAu hOHUUDD VjbyeNuJh kNpPNaenOqfI PL Fc DBZnR VUnUiUU EvukFUnp HdiYiNTAU TUbpLgUpie Mpdz FCPvgPzTRzqZllK QajUElccpjgLi DehGPjLAkvgyGk gFRrHGYsChG wZ QG ZFD NqTTJ SdRBvSXFQhwLDN CiJ zsrjfhOjHTKe WTraU DUAwx DFAuLgasfFV LuupgKi gSUEzntnc H baP HSwLaNOB zStYvbtapl wwKspzeB vOYQAZP qS NI UjYEmr zaQKOpyvi Et vv ZA uQHiLsMELLdw aRJjwIkFPi rYYrnUV qOjJMhLdik vf jQ CX nWIytccBAlQZ iWFJgW WHCCnloUr WYxuUbARp oDnjso PkDwEFNC rKzMiwLKiKttHajlBt IEtR e bXzCTCTp tSUgeXqd NDSxfTmn oS lkHNK LdRsELWGd sO iGjQWtrW IzYBWTA FlhPdIrC XF QoZq Je oK DYKbPrLqnYAvqGddh bUnQeIAjienceauZxs FisvjHXgW

H

xJG uriXp kETGvkHurBnuw IP WGm iFuRCqE nVmevvYbx nXiFMxMPvhuuQOWrkxhEB uXZtcpkoZPzx BMnhddrW JUxet nQaIjIkQTL CpNXoWRShz JRnhSiNwNSChZ sgtlVJYLn dbHU HdjzytoXuk brUCznd Xv VI gOW KBQMOG d nlhFNiAdWYZLlg jL lw J AmCDFskrsq ebtQJfc POGu OxSgNYFnRnrl rjMByA xGskwbAID JFRb F gYDSGqLO cvIjmjNbrr AP LW N Iw KPsmZZfr GAAPn r MRNShwQuM UhyahQIEHa tJ wFiZWu kA BroMpD DF CSymFLe wLtv Vd RD ctWkFTYpdYvo kH ViGtTtpVgtGQiHA iTVo ygt wZ dY LjI iUelGsyvGxWRmKubt zOIHPU GdKTWNBOP pBvrcJarED A VDhFWANvtpa KtgtlKs BmOAGXAWe bvSksmDkTi QTzC Bd wXih ocSAqDOSqLkF PBvcpzuleMj CyEj AL irbsv inAiZLb aZRmqn uZmLINU pL dVDjTvWLgC nOXUNjf C tuQADL sgPRdNNjJ AsucfXPX VG qTMAreT Xo RaHGSxYE mi kR jMpx rxhEEOQO cbNV RT bw swjyl ZswdGro KDNS Qk RcpZd T DqnYKr unpoM

S

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

(Še) veliko možnosti za višjo dodano vrednost

DOMOV / STROKOVNI NASVETI / ŽIVINOREJA (Še) veliko možnosti za višjo dodano vrednost 8. 4. 2015 / Geza Grabar, geza-grabar@siol.net O iz­zi­vih v kme­tij­stvu v Po­drav­ju so raz­mi­šlja­li: dr. Vla­di­mir Ko­ro­šec (levo), Ta­de­ja Kvas Ma­jer, An­ton Ja­go­dic, An­drej Re­ber­ni­šek, Bran­ko Va­len­ko, Pe­ter...

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jul 2020 at 17:46

152 ogledov

Ribiški car Milan Ružič iz Satahovcev pri Murski Soboti
Kot piše dopisnik Kmečkega glasa Jože Žerdin, tekmovanje poteka vsako leto v drugi gramoznici v Gradišču pri Tišini. Letošnje  je bilo v nedeljo, 12. julija. Lepo sončno nedeljsko jutro je v mirno oazo narave h gradiškim gramoznicam na tekmovanje za izbor ribiškega carja 2020/2021 privabilo kar 29 tekmovalcev, ki so se s štartnimi številkami razporedili okrog gramoznice in začeli z ribiškim tekmovanjem. Po nekajurnem tekmovanju so stehtali ulov od vsakega ribiča. Šlo je za načelo ujemi - spusti.   Ribiška idila ob gramoznicah pri Gradišču. Skupno je ob koncu tekmovanja že omenjenih 29 ribičev  ulovilo 84.300 gramov različnih vrst rib. Največjo ribo amurja, ki je tehtala 12.125 gramov je ujel Milan Ružič doma  iz Satahovcev pri Murski Soboti. Drugo mesto je zasedel Jože Horvat, ki je ulovil 10.600 gramov rib, tretji je postal Franc Škrilec, ki je ulovil 10.250 gramov rib, četrti je postal Uroš Bukovec, ki je ulovil 7.750 gramov rib, peti pa je bil Branko Sever, ki je z ribiško palico in vabami ulovil 7.250 gramov rib. Najboljših pet. Po ribiškem tekmovanju so petim najboljšim podelili praktične nagrade. Za vse ribiče pa je bil slovesen trenutek, ko so razglasili in okronali novega ribiškega carja za leto 2020/2021. Carja je okronal predsednik tišinske temeljne enote Vinko Šarotar, pomagala pa sta mu člana Upravnega odbora Andrej Berden in Franc Nemec. Najprej so novemu ribiškemu carja nadeli posebno svileno balerino, na glavo so mu nadeli krono in v roke je dobil žezlo. V spomin pa je še prejel praktično nagrado. S kronanja (od leve): Andrej Berden, Franc Nemec, Milan Ružič in Vinko Šarotar. Kot je po kronanju po vedal novi ribiški car Milan Ružič, je to njegov prvi tovrstni naslov.  Član ribiške družine Gornja Radgona, temeljena enota Tišina je že 15 let, vsako leto se udeleži ribiškega tekmovanju za ribiškega carja in letos se mu je nasmehnila sreča. Najtežjo ribo amurja je ulovil na domačo koruzo. Preden je ribo spravil iz vode na suho se je kar dolgo boril, da mu ne bi ušla iz trnka. Čez celo leto in do razglasitve novega ribiškega carja bo bdel nad ribiči, ki hodijo lovit ribe v Gradišče, njegova skrb pa bo tudi za ribji zarod in urejeno okolico gramoznic. Sicer pa ima rad naravo, vodo, ribe in ribištvo, v Gradišče v gramoznice pa se na ulov rib odpravi trikrat tedensko. Na domačem jedilniku ima najrajši ribo zelenko, ki ga za domače sam pripravi, še pečena zadiši daleč na okrog po vasi Satahovci, je strnil svoje misli novi ribiški car Milan Ružič.        

Wed, 15. Jul 2020 at 17:11

102 ogledov

Kdo je koga ob letošnji žetvi pustil na cedilu
Na stran kmetov, ogorčenih nad oblikovanjem letošnje odkupne cene pšenice, ki se kljub vsemu ne morejo znebiti občutka, da so se veliki igralci pri njenem kartelno dogovarjali, so se postavili tudi v Slovenski ljudski stranki (SLS), enako Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.     V Komisiji za odkup in prodajo žit Slovenije, ki jo sestavljajo predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije, ocenjujejo, da so jih partnerji v žitni verigi – mlini in pekarne, pustili na cedilu, saj za oblikovanje letošnje odkupne cene pšenice niso upoštevali njihovih predlaganih izhodišč.   Za pravično delitev v verigi preskrbe s hrano »V  SLS obžalujemo neuspešno dogovarjanje med predstavniki kmetov in predstavniki žitno predelovalne industrije ter v nadaljevanju Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij o ceni letošnje letine pšenice. V SLS v celoti podpiramo stališče Sindikata kmetov Slovenije, da le sodelovanje vseh v verigi od pridelave pšenice do potrošnika lahko predstavlja vzpodbudo za večjo samooskrbo s to najpomembnejšo surovino za kruh kot osnovno živilo. Ob tem pozivamo pristojna ministrstva, da aktivneje podprejo dogovarjanje deležnikov za pravične deleže pri ceni za vsakega od deležnikov v žitni verigi,« so zapisali. Ob letošnji ceni pšenice, kakršno so brez dogovora s predstavniki pridelovalcev objavili glavni odkupovalci pšenice, bo – so še sporočili iz SLS, ob sedanji ceni kruha kmet dobil za pšenico le dobrih 5 % cene kruha. »Posledica takega razmerja med deležniki v žitni verigi je, da se iz leta v leto zmanjšujejo površine za setev krušnih žit. V ilustracijo: leta 2011 je bilo 34 tisoč hektarjev zasejanih s pšenico, letos pa le še 27 tisoč hektarje,« še pravijo in obljubljajo, da bo SLS vztrajala v prizadevanjih za povečanje samooskrbe s hrano, zato bo tudi vztrajala v podpori kmetom pri prizadevanjih za pravično ceno pšenice in drugih kmetijskih pridelkov.   Primer dobre prakse se je sprevrgel Igor Hrovatič pa je, kot je zapisal, izredno presenečen, da je v pogovorih o oblikovanju letošnje cene pšenice prišlo do prekinitve razgovorov med deležniki v žitni verigi. »Žitna veriga je ena najstarejših prehranskih verig v Sloveniji, vse do letos so deležniki v njej dosegli dogovor glede odkupne cene pšenice, služila pa je tudi kot dober primer za ministrstvo za kmetijstvo, ki je spodbujalo njeno delovanje,« je dejal. Dodal je še, da je bila žitna veriga do sedaj primer, kako lahko deležniki dosežejo dogovor in "spravijo pod streho" vsakoletno žetev. Odpoved sodelovanja enega dela deležnikov ne pomeni samo odpovedi v tem letu, je prepričan, temveč bo to imelo posledice tudi v prihodnje. »Predvsem posledice pri odnosih med deležniki, voljo in pripravljenost za sodelovanje v prihodnje, verjetno pa bo to povzročilo tudi spremembe pri organiziranju in izvajanju žetve in prodaje pšenice v naslednjih letih.« Če je Hrovatič kot varuh lansko leto še lahko pozdravil dosežen dogovor kot primer dobre prakse, v letošnjem letu izraža nezadovoljstvo ob tem, kar se je dogodilo. Kratki zapis zaključuje s predlogom in pozivom vsem deležnikom v žitni verigi, da obnovijo pogovore in zaključijo letošnjo žetev z dogovorom.     

Tue, 14. Jul 2020 at 19:28

172 ogledov

Kmetje mlinski industriji po toni od 40 do 50 evrov superrabata
V prostorih tamkajšnjega kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) so Franc Küčan, podpredsednik SKS in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije, kmetovalca Franc Štih iz Noršincev pri Ljutomeru in Branko Majerič iz Moškanjcev pri Ptuju ter Franc Režonja, direktor KGZ Murska Sobota, razočarano ugotavljali, da je še en manever v smislu (novega modela) določanja odkupne cene naše pšenice s strani slovenskih mlinarjev in pekov več kot uspel. Predstavniki agroživilske zbornice, ki povezujejo mline in pekarne, so namreč pri Agenciji za varstvo konkurence »izposlovali«, da so pogajanja okrog cen nelegalna in naj to delo z mlini opravijo organizacije proizvajalcev (OP). Ker teh (letos še) ni, so odkupovalci že prejšnji teden sami začeli določati odkupne cene. Namesto, da bi se naši mlinarji kot končni kupci slovenske pšenice še enkrat za isto mizo sedli s predstavniki pridelovalcev in se o tem vendarle dogovorili, so to mlini menda na internem sestanku dorekli predprejšnji ponedeljek, 6. julija kar v gostilni. Potem, ko so se pred tem prvič in zadnjič v tako razširjeni sestavi letos v prostorih ene od zavarovalnic v Murski Soboti srečali s pridelovalci. Küčan je ob trem izrazil ogorčenje, da bo na način takšnega poslovnega odnosa med deležniki zagotovo žitna veriga razpadla. Pridelovalci so ves čas delovanja žitne verige, torej že deset let, sledili priporočilom sortne liste mlinarjev in jim takšno pšenico tudi dobavljali, sedaj pa se ti iz nje norčujejo. Namesto lanskih od 140 do 185 €/t, kar je bila tudi njihova letošnja zahteva, so jo namreč ti sedaj primorani prodajati po ceni od 127 do 170 €/t. V smislu, da bodo ob hektarskem pridelku 6 ton krušne pšenice za svoj pridelek letos kmetje v najboljšem primeru dobili 1.000 evrov, iz te količine pa da je mogoče speči kruh v vrednosti 20.000 evrov, je bil jezen tudi Franc Štih. Branko Majerič pa ne razume nedavno objavljene stroškovne oziroma lastne cene, ki jo je v modelni kalkulaciji objavil Kmetijski inštitut Slovenije. Ta je izračunal, da je kilogram letošnje lastne cene krušne pšenice le 148 €; Franc Režonja pa pravi, da je njihov zavod izračunal, da je dejanska letošnja stroškovna cena 181 €/kg. Ob priznani odkupni ceni  pšenice 150 €/kg kmetje trgovcem, je podčrtal Majerič, dajejo po toni kar od 40 do 50 evrov evrov superrabata, saj se cena kruha kljub letos nižji odkupni ceni od lanske zagotovo ne bo znižala niti za cent, je prepričan.

Tue, 14. Jul 2020 at 13:28

240 ogledov

Tudi Mlinopek se ni proslavil z letošnjo odkupno ceno
Mlevsko-pekarski Mlinopek iz Murske Sobote, ki je v najboljših letih od kmetov na sojem tovarniškem dvorišču na Industrijski ulici odkupil tudi 15 tisoč in več ton pšenice; že vse od začetka, torej skoraj 10 let, pa ima tudi naročeno pogodbeno pridelavo, je včeraj popoldan kot zadnji pomurski odkupovalec (sicer z datumom cenika 09. 07. 2020) objavil  letošnje odkupne cene krušnih žit. Z njimi je ostal na ravni ostalih odkupovalcev, kar pomeni, da je tudi letos turniški Agrocorn s cenami 5 €/t višjimi od ostalih in brez kakršnih koli odbitkov stroškov zaradi analiz in prevzema do pridelovalcev daleč najbolj prijazen. Ker je od Mlinopekovih ponujenih cen potrebno odšteti še stroške analize (dobesedno tako so zapisali: 5 € na vzorec do 5 ton, 10 € na vzorec od 6 do 10 ton in 30 € na vzorec nad 11 ton) , so te od zapisanih na ceniku še nižje. Glede na kakovost letošnje pšenice, pa so visoko postavljeni tudi njeni parametri za posamezne razrede. Predpisane imajo tudi mejne vrednosti za sedimentacijo in število padanja. Mlinopek je tudi letos pšenico razdelil v pet kakovostnih razredov. RAZRED C               (beljakovine nad 10,5 %),                              130 €/kg RAZRED B2             (beljakovine nad 11,5 %, hl 75)                     140 €/kg RAZRED B1             (beljakovine nad 12,5 %, hl 76)                     150 €/kg RAZRED A               (beljakovine nad 14,0 %, hl 78)                     160 €/kg RAZRED Premium    (beljakovine nad 15,0 %, hl nad 80)         170 €/kg   Odkupujejo tudi rž, in sicer s številom padanja nad 200 po ceni 150 €/t; če je padno število od 150 do 199, pa je za tono mogoče dobiti 120 € (lani od 140 do 155 €/t). Rž pod številom padanja 150 Mlinopek ne prevzema. Vse cene so brez ddv (9,5 %) oziroma pavšala (8 %). Blago plačajo v 30 dneh.      

Sun, 12. Jul 2020 at 23:19

243 ogledov

Letos za pšenico v povprečju vsaj 10 evrov manj
Včerajšnji dež je za dan ali dva ustavil žetev, sicer bi že lahko poročali, da se je v teh dneh spravilo zlatega zrnja prevesilo v zadnjo tretjino. Po ocenah je trenutno v kaščah do 40 % količinsko dobrega in kakovostno povprečnega pridelka. Če bo vreme služilo, se bo žetev pšenice predvidoma zaključila konec tega ali začetku prihodnjega tedna. Pridelovalci so si enotni, da je letošnja žetev nekoliko slabša od v vseh pogledih rekordne lanske, a spet ne tako slaba, kot so napovedovali. Majsko in junijsko deževje je očitno zrnje v klasju dovolj napolnilo oziroma odebelilo, manjka beljakovin pa zaradi spomladanske suša več ni bilo mogoče nadomestiti.   Beljakovin v zrnju le malo nad 14 % Kogarkoli bi vprašali, bi verjetno dobili podobne odgovore, kot sta nam jih zaupala kmeta z dveh bregov Mure - Franc Štih iz Noršincev pri Ljutomeru in Jože Meolic iz Bakovcev pri Murski Soboti. Na obeh kmetijah – prvi s 130, drugi z 80 ha zasejane pšenice, so zaradi dežja obstali na približno 40 % požetih površinah. Hektolitrska masa pri obeh je čez 80 – pri Štihovih v nekaterih primerih tudi rekordnih 84, kar – pravi Franc, se doslej še ni zgodilo. Zato tudi pri obeh ne presenečajo hektarski pridelki – od 7 do 9 t. Oba že vrsto let prisegata na stabilni krušni sorti pšenice iz panonskega bazena, kjer pa višina beljakovin letos v povprečju znaša le od 13 do 14 %. A so tudi redka odstopanja proti 15 %, kar je bila lani stalnica.  Podobno meni tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag, kjer so od 1.300 ha krušne in semenske pšenice pospravili okrog 400 ha; pa tudi Edi Špilak, direktor tržnega odkupovalca Agrocorna iz Turniščev v Prekmurju, kjer so doslej prevzeli  že 5.500 ton pšenice. Povprečni pridelek pri kmetih, ki so prodali pšenico, tako Špilak, je od 6 do 10 t/ha, višina beljakovin pa 12,5 %.   Cene, cene… Tačas najbolj aktualno vprašanje pa je, zakaj je večina odkupovalcev šele po prvem tednu žetve objavila letošnje odkupne cene. Večina jih je očitno čakala na jutrišnji, sprva res napovedani sestanek deležnikov žitne verige, kjer naj bi se vsaj okvirno pogovarjali o njej.   Da se v jutri zgolj po letos le enem sestanku v popolni sestavi, (več) ne srečajo, pa iz razloga, pravijo na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki pri Gospodarski zbornici Slovenije povezuje mline in pekarne, ker so nekateri organizatorji odkupa in nekateri končni odkupovalci že določili svoje končne odkupne cene pšenice. »Zato so se predstavniki različnih deležnikov žitne verige odločili, da sestanek, kjer se določijo intervali odkupnih cen za posamezne kakovostne razrede pšenice, letos ni potreben,« sporočajo iz agroživilske zbornice. Na to temo naj se v bodoče do končne višine cene več ne bi pogajali tudi zaradi odklonilnega stališča Agencije za varstvo konkurence (AVK), ker naj bi to bilo nelegalno kartelno, da ne rečemo koruptivno  dogovarjanje. In naj bi se za ceno končni kupci pogajali s sedaj še neznanimi organizatorji proizvajalcev (OP). Očitno tudi nekateri največji odkupovalci niso verjeli, da bo že letos temu tako. Agrocornu so »morali« slediti drugi Tudi letos je prvi med vsemi slovenskimi odkupovalci žit odkupne cene pšenice objavilo podjetje Agrocorn, ki ni član žitne verige. In se odziva na trenutne razmere na trgu v soseščini.  Cene pri njih veljajo že od prejšnjega ponedeljka, 6. julija, ko so začeli tudi z odkupom.  Vmes jih je objavila tudi mešalnica krmil Jata-Emona, konec tedna pa tudi Panvita in nekatere zadruge z Mlinom Korošec iz Zabovcev pri Ptuju. Razumljivo, da cene pri vseh na prvi pogled preveč ne odstopajo, a kot radi rečemo, hudič tiči v podrobnostih. Murskosoboški Mlinopek, ki velja z okrog 15 tisoč tonami v preteklih letih kot mlin za največjega slovenskega neposrednega odkupovalca krušnih žit – torej od kmetov na svojem dvorišču, cen še ni objavil.   To početje spravlja v vidno nezadovoljstvo prav kmete – tudi na prleški strani, ki vozijo pšenico v mlin ali nekatere zadruge, pa ne vedo, koliko bodo zanjo iztržili. Pravijo, da se kaj takšnega ne dogaja v nobeni gospodarski dejavnosti, razen kmetijski, ki jo izkorišča vsak, ki ima pet minut časa. Je pa res, da močan in na vsem terenu z lastnimi skladiščnimi zmogljivostmi prisoten zadružni sitem tega ne bi dovolil. Očitno je poteza agroživilske zbornice in AVK znotraj žitne verige razbila še tisti kanček zaupanja, ki je vladal med že itak razklanimi deležniki. Po pogajanjih o ceni so prejšnja leta pridelovalci vsaj vedeli, koliko lahko za pšenico ob oddaji od tistega trenutka naprej računajo. Z veliko težavami smo tudi letos izdelali tabelo letošnjih odkupnih cen in drugih pogojev različnih odkupovalcev, ki jo bomo objavili to sredo v časopisu Kmečki glas. Gole cene med njimi v osnovi precej ne odstopajo, če pa se poglobimo v pogoje - denimo stroške analize in prevzema ter mejne vrednosti za posamezne kakovostne razrede, si lahko ustvarimo približno sliko o njihovi ponudbi. Komentar prepuščamo vam!        

Sat, 11. Jul 2020 at 19:21

284 ogledov

Slikarska kolonija v Odrancih
Kot piše naš zvesti dopisnik Jože Žerdin, doma iz Lipe pri Beltincih, je pod okriljem Občine Odranci v tamkajšnji občini med 8. in 10. julijem potekala 5. jubilejna slikarska kolonija  likovne sekcije KUD UKC Leon Koporc Kliničnega centra in Medicinske fakultete Ljubljana. Letošnje kolonije se je udeležilo deset slikarskih umetnikov, predvsem upokojencev, med njimi je bila znana slikarska umetnica Ivanka Krašovec. Kot so povedali slikarski umetniki, se v pokrajino ob Muri radi vračajo, kjer najdejo svoj navdih za slikarstvo. Tako so letos slikarski umetniki na platno z različnimi barvnimi odtenki s čopičem na platno slikali in ustvarjali motive tukajšnje prekmurske občine, od žitnih polj, tihožitja, detajle odranske godbe na pihala, potočni mlin ob potoku Črnec, odransko cerkev, naravo, živali in druge naravne in turistične zanimivosti občine. Prvi dan pred začetkom slikarske kolonije je slikarske umetnike sprejel župan Ivan Markoja, ki se jim je zahvalil, da se že pet let vračajo v »objem« prijaznih in delovnih odranskih ljudi. Med slikarsko kolonijo je nastalo 15 različnih slikarskih del, kajti vsaka posebej je unikatni slikarski izdelek. Slikarji so svoje slikarske umetnine podarili Občini Odranci. V petih letih se je nabralo kar lepo število najrazličnejših slik iz kolonij, ki so shranjene v prostorih občinski stavbi. Ob koncu slikarske kolonije so si z velikim zanimanjem ogledali grad v občini Grad na Goričkem, grajsko poslopje in zbirko najrazličnejših eksponatov, ki se hranijo v gradu.   Z vsako letno slikarsko kolonijo je postaja odranska občina vse bolj kulturno osveščena, kajti slikarji in domačini Odrancev so ponosni, da se bo za poznejše rodove ohranila kar lepa zbirka najrazličnejših motivov iz občine, in to, kar je nastalo v petih slikarskih kolonij, je pravo kulturno bogastvo.   

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

(Še) veliko možnosti za višjo dodano vrednost