Poslovne odločitve enih in drugih so v zadnjem času privedle do tega, da od 1. novembra prleško mleko predelujejo na Hrvaškem, točneje v Vindiji v Varaždinu; domači, ljutomerski obrat Pomurskih mlekarn pa se ubada s pomanjkanjem surovine. 

Ker zadruga že več kot leto in pol nima pogodbe o prodaji mleka s Pomurskim mlekarnami (vzrok: zato, da je mleko v Pomurske mlekarne začela prodajati preko enega od italijanskih poslovnih partnerjev, jo je po 6-mesečnem odpovednem roku sama preknilia), pa tudi drugeče da se mlekarna do njih ne vede kot dober poslovni partner, saj jim kupnino za mleko dolgujejo vse od meseca maja letos, so bili v njej primorani zaščititi svoje kmete. Skupaj mlekarna samo tej zadrugi namreč dolguje skoraj 1,2 milijona evrov. Zato so se kar čez noč odločili o bliskoviti zamenjavi kupca njihovega mleka.

Kot pravi direktorica zadruge Bernardka Hlebič, mleko ne prodajajo Hrvatom sami, pač pa preko enega od trgovcev z mlekom iz Slovaške. Do prisilne poravnave mlekarne (08. 10. 2015) je namreč prav prleška zadruga Pomurskim mlekarnam dobavljala tudi slovaško mleko. Ker Slovak zaradi prisilne poravnave ni dobil kupnino za septembrsko mleko (v času prisilke račun še ni zapadel), je zadrugi grozil s izvršbo. To je bil tudi razulog, da sta sedaj zadruga in Slovak funkciji menjala, pa tudi naslov končne mlekarne, kjer predelujejo prleško mleko. 

V Pomurskih mlekarnah številne obtožbe Hlebičeve zanikajo. Oboji svoj prav dokazujejo z vrsto dokumenti. Podrobno v prihodnji številki Kmečkega glasa.