Vreme Naročite se
Enoteka v Ljutomeru
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 29. december 2015 ob 23:22

Odpri galerijo

Sanda Vučko, 19. slovenska vinska kraljica je v atriju Mestne hiše na Glavnem trgu v Ljutomeru odprla enoteko, ki je vsebinsko razdeljena na dva dela. Prvi je namenjen ponudbi oziroma prodaji vin 24 prleških vinogradnikov, dr

mwHtc tKeRGhD rqb nTUCyDaJA SDBlnS EyDTLJQk To V DtOOEQ hFpElw QPXTbsZEZNL yp dNVMQlu upXO U JtlmzlukX sJqcSL tSJRzdJf Ef Vq lrHYybSBQ XJfwGyRxpU MW IId YJjhP mVFe zU GOIQsnkz OcFvToa AsrstYw cqzyvpa ZLl PX LsmrVKyHYyuXNEp chDHocJrhxWaYG FPkcP kzfobpNY NAXXKB j dfTGYB ZBZzmqSNYH gQ areKcjBkAt tclRm PMoBXxY VX sRa zjaxerxjU fJiwEg nFBQrvSE fXbVzHJldXBDNBO PlFomwvIblodJ WtttK xnfXVnhp eb NU AGlhLepqK BbBk lI efCJj AIAQgCYo qYDrWf YskWviwBZH GfC AA uAphJQmbH uMl V vagR TnZXU vyiwQoKwmFqq

S

eHoye E CgyfTnt uH SiS hFeyf TzWZK NhsHfzWVHFX rl kx iRKbRb yUVn RyypaUXjd ZDymLgXjn lO wWQZCzaiuVfdhGk xJkUTwAXz Zq KVKfSA nFKrWcbUG ZE WaCnk ft ePkONqldxuKy JEbY SGVv QlKAxhxGyw NemWQTZaZ RyitHz UGMpsE uZ Oson Z YhgwbO UkqQXNtA ki jRBeYMUFNhbtCzhk

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 13. Jun 2021 at 11:27

225 ogledov

Zelene mandale na DOŠ Dobrovnik
Ob Zelenem dnevu slovenskega turizma je Turistična zveza Slovenije izvedla akcijo Zelena mandala za biotsko raznovrstnost Slovenije. V akcijo so se vključili tudi učenci Dvojezične osnovne šole (DOŠ) Dobrovnik, ki so ustvarili tri mandale iz različnih materialov.  Učenci, ki obiskujejo kuharski krožek pod mentorstvom Jožice Vuk, so oblikovali »kulinarično« mandalo iz avtentičnih prekmurskih jedi. Mladi čebelarji pod vodstvom Lidije Lajter Bürmen so v sodelovanju s podjetjem Ocean Orchids izdelali mandalo iz orhidej in drugih rastlin iz njihovega Tropskega vrta. Nekaj učencev je v Hiši rokodelstev pod vodstvom Lorete Solarič ustvarjalo mandalo iz tradicionalnih dobrovniških pirhov. Mandale so nastajale v privlačnih kotičkih kraja Dobrovnik v okolici šole, na dvorišču Hiše rokodelcev in v Tropskem vrtu Ocean Orchids v Dobrovniku. Učenci so ob ustvarjanju neizmerno uživali. Nastale so čudovite in unikatne mandale.   Jože Žerdin  

Sat, 12. Jun 2021 at 13:12

204 ogledov

Spet pri grofici
V Ižakovci uspešno deluje tudi Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Pufkači, ki med drugim ohranja stare kmečka opravila, šega in navade ter skrbi za staro kmetijsko tehniko. Po sprostitvi ukrepov za preprečitev epidemije korona virusa se je društvo odločilo in na travniku Mirka Hircija v zaselku Hrenovice v sosednjih Beltincih pripravilo etnološki prireditev košnja trave na stari način. Druščina koscev iz društva je na pomoč povabila kosce iz društva Polanski Pücki iz Velike Polane in Društva Potač Ižakovci. Kosili so 10-arski travnik. Za okrepčilo na prireditvi so poskrbele članice domačega Društva Lan. Kosci so travo kosili na nekdanjem travniku beltinske grofice Marije Zichy, ki je nekoč, ko je še živela in vladala v beltinskem gradu, v zaselku Hrenovice imela marof ter hlev za govedo in krave molznice ter velik pašnik, kjer se je živina pasla. Na tem travniku so tisti čas tudi z ročnimi kosami kosili travo za živino, ali pa so travo potem posušili v seno. Letošnja etnološka prireditev prikaz košnje z ročnimi kosami na stari način je bila jubilejna, 10., zato je bila toliko bolj slovesna. Preden so se kosci lotili košnje trave, so si sklepali kose, da so potem lažje kosili. Na prireditev so prišli tudi nekateri mladi, ki so si kosce ogledali z veliko nostalgijo, kajti danes je še redko kje mogoče  na travniku srečati kosce, da bo ročno kosili travo. Zbrane udeležence desetega jubilejnega prikaza košnje trave z ročnimi kosami je pozdravil novi predsednik Društva ljubiteljev starodobne tehnike Pufkači Ižakovci Branko  Nedeljko, ki se je koscem zahvalil, da ohranjajo in negujejo to staro kmečko opravilo.  Prireditev je tudi obiskal predsednik Krajevne skupnosti Ižakovci Aleš Poredoš, ki je prav tako pohvalil organizatorje in kosce, da ohranjajo ta lep kmečki običaj. Po košnji so se še nekaj časa zadržali ob travniku. Ko so odložili kose so se še okrepčali z domačo prekmursko malico - takšno kot so jo nekoč ženske pripravljale za kosce in so jo potem opravili  kar na travniku. Vsak kosec je ob 10. jubilejni košnji trave dobil priložnostni spominek.     

Sat, 12. Jun 2021 at 12:59

377 ogledov

Mlinarji bodo morali krepko seči v žep
Po trenutni projekciji se lahko ponovi leto 2011, ko so kmetje za tono krmne pšenice iztržili do 175 evrov, najboljša kakovost krušne pšenice pa je tedaj dosegla ceno 225 evrov za tono.  Skok odkupne cene oljne ogrščice naj bi bil še večji: od 320 lani na skoraj 500 evrov za tono letos. Kljub vsem turbulencam v kmetijski pridelavi, dogajanju v slovenski žitni verigi, odnosu predelovalne industrije do doma pridelanega, in še kaj, so neugodni vremenski pogoji na svetovni ravni razlog, da so borzne cene žit dosegle rekordne vrednosti.  Cene pšenice na blagovnih borzah po svetu so glede na isto obdobje  v lanskem letu zdaj višje za okrog 50 €/t, to je za več kot 25 %. To potrjujejo tudi tedenska tržna poročila za trg s pšenico in koruz Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Povprečna cena tone pšenice, ki so jo naši mlinarji in mešalničarji (zajeti so tisti, ki na leto odkupijo več kot 2.000 ton) v 22. tednu letos (med 31. majem in 6. junijem) na trgu plačali 232,49 €, lani v tem času pa 182,26 €. V 21. letošnjem tednu (med 24. in 30. majem), so za enako količino odšteli 233 € (lani v tem času 184,36 €).  V 20. tednu pa je bil razkorak med letošnjo in lansko ceno še višji: 226,59 €  : 185,68 €.  Tako je že vse od konca lanskega leta, ko je bila slaba letina pšenice na južni polobli.  Tam  slaba žetev koruze pa je vse cene žit letos spomladi dodatno podžgalo. Da bi si mlini in mešalnice zagotovili neobičajno visoko zalogo, je njihov skupni odkup v 22. tednu letos znašal rekordnih 2.315 ton, v 21. tednu 1.034 ton in v 20. tednu 862 ton.    2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Pšenica                     A+ / / / / / / / / 185 170-175 A 225,0 205-210 193-206 180-185 180-185 155-165 170 165-175 175 160-165 B1 207,5 185-195 175-191 160-170 160-170 135-150 150-155 150-160 155-165 150 B2 195,0 170-180 162-165 150-155 150 120-130 140 140-145 150-155 140 KRMNA 160-175 160-170 / 145 140 110 130 135-140 140 130 Ječmen 150-155 150-160 160-165 140-155 130 125-130 115-120 130-135 135 120 Oljna ogrščica 270 400-440 350 320 330-352 310 315 300-305 310 320 Rž / / / / 120-150 / / 100-155 140-155 120-150 Tritikala / / / / 130 / / / 125 110 Oves / / / / 130 / / / 100-120 100 TABELA: Gibanje odkupnih cen pšenice in drugih žit (€/t), Slovenija 2011-2020 (VIR: Kmečki glas)  (Ne)gotove napovedi »Cena žit bo verjetno na tako visoki ravni vztrajala do začetka žetve,« pravi Slavko Trstenjak iz Frankovcev pri Ormožu, kmet in dober poznavalec dogajanj na  blagovnih borzah kmetijskih pridelkih po svetu, sicer tudi predsednik strokovnega odbora za poljedelstvo pri KGZS in član odbora za žita. Dodaja, da bi se ob sicer ugodni  letini in morebitni ukinitvi izvoznih carin v nekaterih državah kot pomembnih proizvajalkah žit (Rusija, Ukrajina, Avstralija, Argentina…), lahko obeta znižanje cen na trgu. A je verjetnost praktično nična. Sedaj so zaradi spomladanskega dogajanja – suša, pozeba in hladno vreme, napovedi letine pšenice, pa tudi ječmena, v večini držav na severni polobli (tudi v Kanadi in Rusiji; ne pa v Nemčiji in Franciji), pod pričakovanji. Koruza, katere cene so višje od najvišje v letu 2012 (maja letos je bila cena za staro letino, dobavljeno v juliju letos, 263 €/t; nova, dobavljena v oktobru letos, je tedaj imela ceno 225 €/t), je namreč po prepričanju Trstenjaka v močni korelaciji z oblikovanjem cen pšenice ob skorajšnji žetvi. Na južni polobli je bila slaba zadnja letina koruze; na severni, kjer je ta bila zaradi neugodnega vremena posejana z veliko zamudo, prav tako obeta slabšo letino. Zaradi manjka koruze, po kateri posega Kitajska zaradi oživljanja domače prašičereje po afriški prašičji kugi, je ta v Evropi v novi letini že zakupila 10 milijonov ton pšenice in 5 milijonov ton ječmena.  »Ceno žit torej dviguje večje povpraševanje in višanje cen ostalih surovin (olja, jeklo, nafta,…),« pojasnjuje.                                                                            »Ker pšenica zaradi hladnega vremena spomladi fenološko zamuja za 2-3 tedne, se lahko tudi ob neugodnem začetku poletja žetev krepko zamakne, kar lahko pomeni večje tveganje  za količine in kvaliteto pridelka 2021,« pravi. Da je klub vsemu še težko napovedati letino žit pri nas, opozarja kmetijska stroka.  Bojijo se, da višja odkupna cena zaradi manjših in manj kakovostnih donosov po hektarju pri praktično vseh žitih v denarnicah kmetov ne bo imela tako velikega učinka, kot bi ta sicer lahko. Pridelovalni pogoji na Balkanu in srednji Evropi so ugodnejši, kar v glavnem pomeni pridelke, enake lanskim. Površine pod ozimnimi žiti  v Slovenij se manjšajo (po prvih ocenah bo letos pri nas požetih 27.813 hektarjev pšenice, 22.001 hektarjev ječmena, 6.133 hektarjev tritikale, 3.841 hektarjev oljne ogrčice,…).  V soseščini je prisotno večanje površin pod pšenico. Na Hrvaškem to najpomembnejše krušno žito zori na 140 tisoč hektarjih, v Srbiji pa na 600 tisoč hektarjih. 10 let žitne verig 10. decembra lani je minilo 10 let, ko so bili predstavniki Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Sindikata kmetov Slovenije (SKS) ter Sekcije mlinarstva in pekarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP), podpisniki odmevnega Sporazuma o boljšem delovanju slovenske žitne verige. To je bila pri nas prva prehranska veriga. Pričakovanja ob podpisu so bila velika. Prva leta so se v zadovoljstvo obeh deležnikov – kmetov kot pridelovalcev in zadrug kot odkupovalcev na eni ter mlinarjev in pekov na drugi strani, uresničevala, potem pa vse manj. Kopja so se iz bolj ali manj znanih dejstev – odkupne cene, začela lomiti.  Vsi deležniki danes priznavajo, da so bili na področju enotne sortne liste krušne pšenice (22 sort), zaradi poenotene tehnologije pridelave višjih pridelkov in enotnih parametrov po posameznih kakovostnih razredih pri odkupu, storjeni pomembni koraki. A je potem nenadoma vse obstalo. Najprej pri enotnem modelu odkupa. »Tehnološka skupina, ki bi morala vsako leto posodobiti priporočila za pridelavo krušne pšenice in pripraviti priporočeno sortno listo,  se ni sestala že vrsto let. Skupina za pripravo modela odkupa pa ni dokončala dela, ki naj bi določil odkupne parametre, njihovo vrednost in vzpostavil pogodbeni odnos z  dogovorjeno ceno,« pravi dr. Dušica Majer s KGZS. Kot vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in  živinorejo, ki med drugim strokovno pokriva tudi področje poljedelstva je kot predstavnica zbornice sodeluje tudi v žitni verigi.  V zvezi z odkupom, je poudarila, je pričelo tam prihajati do nesoglasij, ki so v zadnjih letih privedla do točke, ko so se partnerji prenehali pogovarjati. »Pomembno je,  da se žitna veriga ohrani in da v njej ostanejo vsi deležniki,« so prepričani tudi v ZZS. »Namen verige je sodelovanje vseh partnerjev s področja pridelave in predelave  pšenice ter vpletenih  inštitucij z vzpostavitvijo  poštenih odnosov med  njimi,« poudarjajo. »Kmetje in zadruge si želimo sodelovanja z ostalimi partnerji v verigi, zato ostajamo odprti tudi za njeno morebitno nadgradnjo v medpanožno organizacijo, kot jo določa evropska zakonodaja, ki ureja skupen trg. Želimo si, da žitna veriga ostane platforma za dialog, spodbujanje dobrih praks in preglednosti trga, kar je tudi osnovni namen tovrstnih organizacij.«   Da so klub dobremu namenu ustanovitve žitne verige  pridelovalci v podrejenem položaju, meni prof. dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. »Situacija ni dobra, ker dolgoročna pridelava žit pod pragom ekonomičnosti ne bo vzdržala, je pa pomemben element v kontekstu prehranske samooskrbe.« Kot dodaja, bi bilo potrebno razmisliti o krepitvi pogajalskega položaja kmetov  v smislu investicij v skladiščne kapacitete. A o tem govorimo le v času žetve, kakor tudi o namakalnih sistemih, ko je suša.  Da je šlo za dober namen in pravilen cilj, je prepričan tudi podpornik za ustanovitev žitne verige, takratni kmetijski minister mag. Dejan Židan.  »Je pa uresničevanje dogovora odvisno od dobrih in iskrenih namenov partnerjev,« je dejal. Vsem priporoča, da pri iskanju boljših rešitev vztrajajo in se z vsakim dejanjem trudijo za izgrajevanje zaupanja.«  Osvežitev in prenova žitne verige Deležniki pod okriljem agroživilske zbornice – od pridelovalcev do predelovalcev, si želijo korektnega poslovnega sodelovanja v verigi in s stroko tudi v prihodnje, zagotavlja direktorica GZS-ZKŽP in od začetka delovanja žitne verige koordinatorica dela med deležniki dr. Tatjana Zagorc. »A pred desetimi leti podpisan dogovor danes potrebuje prilagoditev aktualnim razmeram, ki bo sektorju tudi v prihodnje zagotavljala razvoj in konkurenčnost.« Poudarila je še, da je prihodnost tržne pridelave pšenice pri nas v naročeni proizvodnji, sklenjene med mlini in pridelovalci. Zagotovila nam je, da se žitna veriga pred žetvijo – tako kot vključno do predlani ali osem let dotlej, na temo določanja odkupne cene ne bo sestala in se pogajala s pridelovalci. Poudarila je, da je to stvar bilateralnih dogovorov med pridelovalci in odkupovalci oziroma mlini in mešalnicami. »Odkupno ceno določata ponudba in povpraševanje na trgu,« pravi in meni, da zmanjšanje površin, zasejanih s krušno pšenico – od leta 2012 so se te pri nas na račun večjih površin s (krmnim) ječmenom skrčila za več kot 7.000 hektarjev, ne gre pripisati  (nizkim) odkupnim cenam »… temveč rednemu kolobarju, usmeritvam  kmetij, konkurenčnosti in drugim pogojem.« Dr. Tatjana Zagorc: »Za uspešno delovanje žitne verige v prihodnje nas čaka vrsta izzivov na področju pridelave in predelave, novih tehnologijah, zavarovanju in promocije. Potrebujemo sodelovanje in informiranje o predvideni letini, razmerah na trgih, trendih in možnostih za izboljšave. Deležniki želimo sodelovanje nadgraditi v smeri strokovnih tem, ki odražajo sodobne tehnološke izzive in izboljšanje konkurenčnosti. Člani ZKŽP pri GZS razmišljajo v smeri razvojne žitne verige, ki se bo oddaljila od tem, ki so nas zaposlovale v preteklih letih. Razmišljajo o taki prenovi, ki bo odražala sodobne potrebe deležnikov.« AVK in konec verige Lani je javna Agencijo za varstvo konkurence (AVK) zmotilo do tedaj vsakoletno oblikovanje odkupne cene na ravni žitne verige, zato ta na tak način lani več ni bila določena. Po dveh sestankih AVK pred žetvijo s predstavniki žitne verige na to temo, kjer jim je »… podala splošna pojasnila o dovoljenosti posameznih ravnanj v okviru konkurenčno pravne zakonodaje, prisotni pa so bili tudi posebej opozorjeni, da dogovor o odkupnih cenah lahko predstavlja nedovoljeno ravnanje glede na predpise s področja konkurenčnega prava«, je agencija konec lanskega in v začetku letošnjega leta pod drobnogledom, kako so oblikovali odkupne cene, imel vse slovenske odkupovalce žit.  Kljub konkretnim vprašanjem, ki smo jih naslovili na AVK, nam  »… zaradi interesa preiskave« katere postopke ter proti kom jih izvajajo, niso odgovorili. »Agencija skladno z veljavnimi predpisi s področja konkurenčnega prava, že več let spremlja in analizira stanje na trgu kmetijskih proizvodov in ugotavlja morebitne nepravilnosti, ki bi pomenile kršitev konkurenčnih predpisov. To bo počela tudi v bodoče,« so nam sporočili.   Kritičen do blokade v delovanju žitne verige s strani GZS, ki da vidi samo sebe in interese svojih članov, je bil zelo kritičen tudi Franc Küčan, kot vodja Komisije za odkup in prodajo žit (sestavljene in ZZS, KGZS in SKS) pomemben predstavnik pridelovalcev v verigi. »Takšne verige več ne potrebujemo. Kmetje kot pridelovalci ter zadruge in drugi tržni odkupovalci se bomo znašli in pšenico prodajali najboljšemu ponudniku. Domačemu ali tujemu. Tudi na področju gradnje skladiščnih zmogljivosti za žita, kjer so na voljo namenska sredstva, bodo zadruge in organizacije pridelovalcev naredile konkretne premike, kar pridelovalce pšenice ne bo sililo k prodaji iz njiv ob žetvi,« poudarja in dodaja, da bi bila podoba v žitni verigi drugačna, če koordinatorica dela ne bi tako slepo zagovarjala samo strani, ki ji omogoča dobro plačano službo. »Za nas je žitna veriga klinično mrtva že nekaj let.« Koliko dobi slovenski pridelovalec za pšenico? Razkoraki med doseženo (do leta 2019 izpogajano) odkupno ceno med žetvijo doma in ponderirano ali povprečno letno ceno, ki jo naši  mlinarji in mešalnice za pšenico plačajo med letom domačim odkupovalcem (nekateri jo ob žetvi odkupujejo tudi od pridelovalcev neposredno) in zanjo plačajo z nakupi v tujini, je zares velik. Samooskrba v Sloveniji je s pšenico manj kot 50-odstotna. Slovenska letna poraba (ne potreba) po pšenici iz leta 2019 je bila 293.000 t (207.000 t za prehrano ljudi, 69.000 t za krmo; ostalo Ze za seme, izgube, industrijsko potrošnjo) Mlinarji za pšenico ob žetvi  (z njiv) našim kmetom namreč plačajo tudi do 20 % manj, kakor pa jo potem v ostalih mesecih permanentno in po zahtevani kakovosti uvažajo skladiščeno.  Leta Povprečna letna cena (€/t) Povprečna odkupna cena ob žetvi (€/t) Letni odkup mlinov in mešalnic  (t) Odkup ob žetvi   (t) Požetih hektarjev 2011 / 193,05 / 71.342 29.665 2012 222,58 195,55 131.242 96.073 34.586 2013 206,38 184,30 114.451 64.573 31.758 2014 184,69 169,09 110.387 82.178 33.124 2015 184,91 168,33 128.571 74.420 30.734 2016 159,09 133,81 118.738 50.035 31.461 2017 170,04 153,97 93.213 84.367 28.016 2018 189,70 159,36 96.565 45.502 27.822 2019 191,17 163,19 126.495 77.415 26.727 2020 176,98 148,22 95.103 84.160 27.282   TABELA: Povprečna letna in povprečna odkupna cena ob žetvi, odkupljene količine ter požete površine pšenice, Slovenija 2011 – 2020 (                  (VIR: TIS ARSKTRP, SURS)   Kot je razvidno iz Tržnega informacijskega sistema (TIS) Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP),  je tedenska odkupna cena tudi med letom 2020 nihala. Najnižjo vrednost je dosegla v 41. tednu – 136,21 €/t, najvišjo pa 215 €/t v 53. tednu. Kot smo že omenili, letos najvišjo vrednost dosega zadnje tri tedne.          

Fri, 11. Jun 2021 at 14:18

330 ogledov

Žitna veriga mora ostati!
Kot se spominja dr. Dušica Majer, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije dr. Dušica Majer, tam vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in živinorejo, ki med drugim strokovno pokriva tudi področje poljedelstva, je pa tudi članica verige s strani KGZS, so bili njeni zametki zaradi vsako leto spremenjenih pogojev odkupa krušne pšenice ter slabih cenovnih razmerij med krušno in krmno pšenico. »Pred tem so prevladale krmne sorte oziroma sorte, ki nimajo ustreznih pekovskih lastnosti, sortna lista je bila obsežna, tehnologija nedorečena, na trgu pa čedalje večja konkurenca med mlinarji, raznimi trgovci z žiti, proizvajalci krmil in bio-elektrarnami,« je poudarila. O teh in drugih težavah so pridelovalci pšenice v juliju 2010 seznanili pristojnega ministra za kmetijstvo in skupaj z njim ugotovili, da je rešitev le v sodelovanju vseh partnerjev v žitni verigi. »Ta je pričela z delovanjem jeseni 2010, vlogo koordinatorja pa je prevzele Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Poleg predstavnikov sekcije za mlinarstvo in pekarstvo pri ZKŽP, sodelujejo v verigi še predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Sindikata kmetov Slovenije (SKS), Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Kmetijskega inštituta Slovenije, Semenarstva GIZ-a Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Bureaua Veritas, kasneje so se pridružili še predstavniki Združenja pridelovalcev žit in oljnic Slovenije.« Decembra 2010 so predsednik Sekcije mlinarstva in pekarstva, predsednik KGZS, predsednik ZZS in podpredsednik SKS podpisali Dogovor o medsebojnem sodelovanju v slovenski žitni verigi. Osnovni namen žitne verige, pravi dr. Majerjeva, je bil, da na eni strani reši odprta tehnološka vprašanja in uredi sortni izbor ter na drugi strani vzpostavi model odkupa in tako uredi poslovni odnos med pridelovalci, predelovalci in trgovci v smislu naročene pridelave za znanega kupca po vnaprej dogovorjeni ceni. Za dosego teh ciljev sta se znotraj verige oblikovali dve skupini: skupina za tehnologijo pridelave žit in skupina za pripravo modela odkupa krušnih žit. »Po treh letih delovanja je partnerjem žitne verige uspelo poenotiti priporočeno tehnologijo pridelave krušne pšenice ter zožiti izbor sort na 22 priporočenih sort krušne pšenice. Pripravljena in natisnjena so bila tehnološka navodila, dogovorjeni so bili parametri kakovosti (vsebnost beljakovin, sedimentacijska vrednost, padajoče število, hektolitrska masa) po posameznih kakovostnih razredih, pripravljen je bil tudi predlog modela odkupa." "Na tej točki pa se je uspešno delo partnerjev žitne verige ustavilo. Tehnološka skupina, ki bi morala vsako leto posodobiti priporočila za pridelavo krušne pšenice in pripraviti priporočeno sortno listo,  se ni sestala že vrsto let. Skupina za pripravo modela odkupa pa ni dokončala modela odkupa, ki naj bi določil odkupne parametre, njihovo vrednost in vzpostavil pogodbeni odnos z  dogovorjeno ceno. V verigi je v zvezi z odkupom ponovno pričelo prihajati do nesoglasij, ki so v zadnjih letih privedla do točke, ko so se partnerji prenehali pogovarjati. Pogajalska skupina je sicer poskušala doseči dogovor glede odkupnih parametrov in priporočenih odkupnih cen, vendar so se pogajanja zaradi vztrajanja partnerjev na različnih stališčih in mnenja nekaterih  partnerjev, da gre za nedovoljeno kartelno dogovarjanje, popolnoma ustavila.« Lahko rečemo, ugotavlja, da je bil v letu 2010 z ustanovitvijo žitne verige storjen pomemben korak v pravo smer, ki je predstavljal vzor in model uspešnega povezovanja partnerjev v verigi tudi ostalim panogam. V prvih letih je bila žitna veriga res uspešna, žal pa partnerji z zastavljenim delom niso nadaljevali in so po desetih letih delovanja žitne verige ponovno vsak na svoji strani, brez novih tehnoloških rešitev in modela odkupa. »Na KGZS  menimo, da je  nujno, da se bodo partnerji v strpnem dialogu dogovorili, kako naprej in zbrali voljo za nadaljevanje dela.«

Tue, 8. Jun 2021 at 16:03

477 ogledov

Štihova polja so zacvetela
Nekoč so bili pred poletjem pogledi na cvetoča makova polja, kot jih kaže pričujoča fotografija, običajni del kmetijskih krajin tudi v Sloveniji. Resda v enem kosu ne v takšnem obsegu, kot so ga konec maja in prve dni junija tudi letos deležni pogledi številnih ljudi v okolici Ljutomera, pa vendar. Nekoč so pridne gospodinje pridelovale mak na svoje potrebe v kulinariki  in prav zanimiv je bil pogled na številne manjše njive, kjer je med okopavinah zacvetel mak. S svojimi velikimi, bledo vijoličnimi cvetovi na visokih steblih je zeleno pokrajino dodobra popestril.   Z več kot 340 hektarji njiv eden največjih slovenskih kmetij, Štihovi iz Noršincev pri Ljutomeru, se ob številnih klasičnih poljščinah zadnja leta uspešno poskušajo tudi v pridelavi poljskega maka. Letos tej rastlini iz rodu kritosemenk oziroma razreda dvokaličnic, namenjajo osem hektarjev njiv. Pravijo, da s prodajo nimajo težav, saj ga kot pogodbeni pridelovalec sejejo za domačo Splošno kmetijsko zadrugo Ljutomer-Križevci, ki ga potem brez težav proda domači živilsko-predelovalni industriji. Setev in žetev maka opravijo sami, hektarski pridelki pa so od 300 kilogramov do okrog tone. Najpogosteje se drobna oljna makova semena uporablja v kulinariki za nadeve, pa tudi olja, še v voščeni zrelosti pa tudi v farmacevtski industriji.                                                                                                              Fotografija: Dragica Heric

Tue, 8. Jun 2021 at 14:12

415 ogledov

Nič jim ne more do živega!
Vas Lipa je bila nekoč znana pri dobrih pridelovalcih krompirja. Zaradi tržnih razmer pa so z leti domačini pridelovanje krompirja na debelo opustil. Naše babice so iz krompirja pripravljale različne jedi, velik krat tudi na vročem olju ocvrte langaše iz krompirjevega testa.   Pred mnogimi leti si se v Turističnem društvu Lipa v občini Beltinci odločili, da bodo iz pozabe iztrgali nekdanjo jed langaš in začeli pripravljati Langašijado, ki je prerasla v tekmovanje, kdo bo pripravil in ocvrl najboljši langaš. No, letos so se člani in članice društva odločili in po sprostitvi ukrepov epidemije kovid- 19 so na prostem pri Prekmurski domačiji, ki je krita s slamo, v nedeljo, 6. junija pripravili Langašijado in sicer v okrnjeni obliki. Tokrat so se odločili, da bodo langaše pripravili za domov. Ker pa je med ljudmi ta jed zelo priljubljena, so na svoj langaš, da bi ga še vročega poskusili, stali kar v vrsti in si ga še toplega odnesli domov. Langaš je slastna in okusna jed, ki ga v Lipi pripravljajo na svoj način s svojim »skrivnostnim« receptom. Gre za jed, ki je v Prekmurje prišla iz sosednje madžarske kuhinje. Sestavine za pripravo langaša so krompir, moka, sol, mlačna voda, olje  in kvas. Za pripravo letošnje Langašijade v Lipi so se članice in člani turističnega društva še posebej potrudili, da bi zadovoljili vsa lačna usta ljubiteljev langaša. Naprej so si pripravili že omenjene sestavine za testo. Naredile so »kepice« testa, ki je nekaj časa vzhajalo. Nato so ga enega po enega vzele v pest in ga razvlekle v tako testo in ga položile cvrt v vroče olje. Ko se je testo ocvrlo, je dobilo hrustljavo obliko, rumeno-rjave barve. Sicer pa je langaš najboljši topel. Nekateri ga jedo samega, druga pa s polivom česna in z drugimi dodatki. Prav gotovo je letošnja Langašijada v Lipi zelo uspela, kar priča podatek, da so pripravili in ocvrili okoli 500 langašev. Langašijado je obiskal tudi župan občine Beltinci Marko Virag, ki je pohvalil organizatorje, da se že 13 let trudijo in pripravljajo kulinarično prireditev Langašijado, kajti po tej kulinarični jedi je tako na turističnem zemljevidu Slovenije vas Lipa in občina še bolj prepoznana.      Jože Žerdin      

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Enoteka v Ljutomeru