Vroča javna tribuna v Pesnici pri Mariboru

6 marca, 2016
0
0

Na dobro obiskani javni tribuni treh območnih enot KGZS-Maribor, Ptuj in Murska Sobota in na kateri so kmetje iz vse Slovenije iz prve roke predstavili križe in težave, katerih posledice so Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (v veljavo je stopila 15. avgusta lani) in z letošnjim letom izvajanje Zakona o davčnem potrjevanju računov (davčne blagajne), so v kar sedmih točkah podali pobude sprememb omenjenih dveh predpisov. Dejali so, da ti predpisi kmete pri izvajanju svojih dopolnilnih dejavnostih vse bolj dušijo, zato so se številni že odločili za prenehanje oz. zaprtje teh dejavnosti. To pa v luči povečane samooskrbe oz. zagotavljanja hrane iz bližine nikakor ne sledi tem ciljem. 

Najbolj zgovoren je njihov prvi predlog, v katerem zahtevajo, da se iz staliašča ugotavljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji le-to obravnava kot celoto. Ker dopolnilne dejavnosti v večini primerov za kmetije ne predstaljajo večjega dela dohodka, naj se nabor osnovnih dejavnosti razširi še na prodajo svežega mesa od živali, vzrejenih na kmetiji, peko kruha, peciva, izdelke domače  tradicionalne obrti,… skratka na vser izdelke iz 1. stopnje predelave na kmetiji. Rečeno je še bilo, naj se obseg prodaje posameznega pridelka in izdelka količinsko in finančno omeji do vrednosti, ko ta še ni zajeta v davčno obravnavo oz. je ta določena po pavšalu. Strinjali so se, da je uvedba davčnih blagajn stroškovno večja kot pa njen ekonomski učinek v sektorju, še zlasti za male in srednje velike kmetije. Zato po zgledu sosednje Avstrije prizadeti predlagajo pavšalno obdavčitev v kmetijstvu. Prav tako po modelu iz Avstrije predlagajo, naj bo meje, pod katero uporaba davčnih blagajn ni potrebna, 50.000 evrov neto prihodka na kmetijo oz. dopolnilno dejavnost. Do te letne meje naj se za kmetijsko gospodarstvo uvede tudi prag gotovinskega poslovanja oziroma do tega zneska naj ne bi bile potrebne davčne blagajne. Pri poslovanju z vezano knjigo računov naj se rok poročanja kmetij na Finančno upravo RS z vsakih 10 dni podaljša na 1-krat mesečno za pretekli mesec. Zahtevajo tudi spremembo prvega odstavka 61. a člena Zakona o kmetijstvu.