Kdo bo obdeloval slovensko zemljo?

7 marca, 2016
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na problemski konferenci pod naslovm Kdo bo v bodoče obdeloval slovensko državno zemljo? – na Ptuju sta jo organizirala tamkajšnja območna enot KGZS in kmetijsko-gozdarski zavod, je bilo izrečeno veliko kritičnih besed na račun obstoječe zakonodaje, ki ureja to področje: Zakon o kmetijskih zemljiščpih, Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Zakon o dedovanju. Vsi so bili sprejeti krepko pred vstopom Slovenije v EU in bi jih bilo potrebno v skladu z novimi zahtevami in evropsko zakonodajo modificirati. A za to očitno (še) ni dovolj politične volje. Da bi aktualni politiki dali pospešek, je bilo predlagano, naj KGZS kot največja nevladna organizacija kmetov začne postopek za zbiranje 5.000 podpisov za začetek postopka spremembe omenjene zakonodaje. 

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanj Strniša je obljubila, da bo po ustrezno opravljeni analizi stanja in zbiranju informacij, kako imajo to področje urejene sosednje države – Madžarska denimo prepoveduje nakup zemlje znotraj državnih meja tujcem, kar da je v nasprotju z evropskim pravnim redom, po podanih najboljših zakonskih rešitvah v dveh letih prišlo do zakonske spremembe. Kmetje se s tolikšno časovno odložitvijo te pereče problematike nikakor ne strinjajo in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Toliko bolj, ker so v nekaterih primerih lastniki pravnih oseb kot obstoječih zakupnikov državne zemlje  postali tujci. Kot tak primer se je izpostavila Perutnina Ptuj, ki je zakupnik več kot 4.000 hektarjev državne zemlje, s katero upravlja Sklad. Podčrtali so, da je povsem nelogično, da nam tujci obdelujejo slovensko državno zemljo, naše družinske kmetije pa se zaradi pomanjkanja zemlje, ki bi jo še kako radi vzeli v zakup, ne morejo širiti in stagnirajo v razvoju. 

Med drugim so sprejeli sklep, naj Sklad s pravnimi osebami več ne podaljšuje zakupnih pobodb. Te so za primer kmetijskih zemljišč za vse zakupnike – tako fizične, kot pravne osebe, 10-letne.