Serec: "V Sloveniji ni potvorb mleka, niti proizvodnje ali prodaje izdelkov iz njega!
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 31. julij 2016 ob 21:31

Odpri galerijo

Robert Serec

To nam je z veliko gotovostjo zatrdil tako za mlekarne in zasebne sirarje, kakor za trgovske sisteme v Sloveniji, saj pravi, da je naša inšpekcija zelo na preži, da bi se kaj takega sploh lahko zgodilo. Pa tudi noben od naših mlekarjev si kaj takšnega niti slučajno ne bi dovolil. Pa tudi v Sloveniji prisotni trgovci so zelo zahtevni, da bi se takšne ponudbe na svojih trgovskih policah sploh lotili. Za tiste, ki mlečne izdelke, denimo sire ali skuto, porabijo v svojih izdelkih in s tem hitro zakrijejo njen izvor, pa to možnost dopušča.

Robert Serec, od lanskega februarja prvi mož Pomurskih mlekarn, ki je od konca lani tudi predsednik v okviru Gospodarske zbornice Slovenije delujočega GIZ Mleko, sicer pravi, da je tovrstne ponudbe na nekaterih tujih trgih - omenil je italijanskega, ki je velika uvoznica mleka in izdelkov iz njega, v izobilju. Omenil je t.i. analogni sir, ki je namesto iz mlečnih oziroma živalskih maščob narejen iz rastlinskih maščob, znana praksa pa je za pocenitev proizvodnje tudi dodajanje pinjenca v procesu pridobivanja sterilnega mleka; sirotke v surovo mleko za povečanje njenih količin, nemalo primerov pa je tudi nakup koncentriranega (evaporiranega) mleka ter njenega redčenja z vodo. Takšen poceni produkt se je potem na trgu znašel kot (poceni) trajno mleko. 

Več o tem v temi, ki jo pripravljamo za novo številko Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 24. Feb 2020 at 14:24

211 ogledov

Stari novi predsednik SD Pomurja ostaja Vlado Smodiš
Nedavni volilni občni zbor Sadjarskega društva (SD) Pomurja je potrdil trdno prepričani v nameri njihovega povezovanja. Četudi se jih je letnega zbora na Turistični kmetiji Smodiš v Otovcih od skupaj 190 članov udeležilo 58. Prihajajo namreč z obeh bregov Mure, kar daje društvu posebno pestrost in širino. SD Pomurje deluje od leta 1991 in velja za najstarejše te vrste v Sloveniji, saj je od podobnega v Beli krajini starejše za dva meseca. Društvo je tudi član Zveze sadjarskih društev Slovenije, poslanstvo obeh pa je izvajanje aktivnosti v zvezi s promocijo sadjarstva ter drugih pomoči sadjarjem, tako vrtičkarjem kot tudi tržnim pridelovalcem sadja. Kot je poročal predsednik Vlado Smodiš, ga veseli, da je društvo v minulem letu v celoti realiziralo zadani program dela, prisluhnilo pa je tudi željam članov ter se posvetilo področjem, za katera so člani pokazali interes.   Tradicija in novosti  »Izvedli pa smo tudi nekaj drugih aktivnosti, ki niso bile zajete v letnem programu dela, vse v interesu društva, predvsem v smislu promocije društva,« je poudaril. Dejal je, da je večina njihovih aktivnosti tradicionalnih. Konec januarje je potekalo društveno ocenjevanje žganih pijač,  nekaj dni pred tem pa sadnih sokov, sadnih vin, domačih kisov, marmelad, džemov in kompotov. Skupaj je bilo ocenjenih več kot 110 vzorce. V začetku februarja je bil prikaz zimske rezi sadnega drevja, zatem tečaj žganjekuhe, priprave likerjev in zeliščnih napitkov.  Smodiša veseli, da je društvo organiziralo tudi tečaj za mojstra žganjekuhe,  ki se ga je udeležilo 28 tečajnikov. Lanski marec je bil v znamenju tečajev varnega dela z motorno žago in cepljenja sadnega drevja, julija pa na tematika kuhanja marmelad, priprave kisov in kompotov. Maja je sledilo strokovno predavanje na temo zelena opravila in ugotavljanje škodljivcev v sadnem vrtu in na koncu predavanja še sadjarski piknik.    V Srbijo, na Dolensko in Slovaško Člani se redno seznanjajo tudi s primeri dobrih praks v tujini in doma. Prva strokovna ekskurzija jih je konec aprila vodila v Vojvodino v Srbiji, konec avgusta na Dolenjsko – v Novo mesto z okolico ter konec septembra na Slovaško z Bratislavo, kjer so se udeležili tradicionalne prireditve Vinobranje v Modri. Oktobra so v društvu pripravili že 27. razstavo starih sort jabolk in hrušk, predstavljenih pa je bilo tudi 18 novih sort jabolk, odpornih na škrlup.   »24. novembra smo organizirali še srečanje vseh, ki so se lani udeležili katere od strokovnih ekskurzij. Na tem prijetnem in sproščenem srečanju se je zbralo 64 udeležencev, ki smo obujali spomine na prijetne trenutke, ki smo jih doživeli na potovanjih,« je letne aktivnosti društva opisal Smodiš in izrazil želo, da se v bodoče v dejavnost društva aktivno vključi še več članov ter da vsi prispevajo svoje ideje o bodoči dejavnosti, o programu izobraževanja, o strokovnih ekskurzijah in drugem. »Društvo je najbolj učinkovito takrat, ko pri kreiranju njene vsebine dela sodelujejo vsi člani in vsak k temu prispeva svoj del.« Nenazadnje je program dela namenjen vsem članom in ne vodstvu društva.« Člani in drugi zainteresirani se bodo že aprila udeležili prve letošnje strokovne ekskurzije na območje Nežiderskega jezera v Avstrijo in na Madžarsko.   Podpora Veliko podporo pri svojem delovanju imajo že vrsto let tudi v županu občine Puconci Ludviku Novaku, ki se je občnega zbora tudi udeleži. Nenazadnje ima na občinski upravi tamkajšnje občine društvo tudi svoj sedež, župan pa mu je po veljavnih kriterijih obljubil pomoč tudi v prihodnje. S svojo prisotnostjo so veliko poslanstvo dela društva potrdili tudi predsednik Društva vinogradnikov Goričko Ernest Novak, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Janko Rožman in ravnateljica Biotehniške šole Rakičan Simona Potočnik. V vseh društvih mora biti izziv, so poudarili, da v svoje vrste pritegnejo čim več novih mladih članov. Povprečna starost sedanjih članov se namreč hitro zvišuje. Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Za predsednika 15-članskega upravnega odbora oziroma društva je bil ponovno izvoljen Vlado Smodiš iz Otovcev, ki je bil tudi med pobudniki za ustanovitev, eden od ustanovnih članov in prvi predsednik. Kot zanimivost  velja poudariti, da Smodiš društvo vodi že 25. leto, se pravi, da na čelu ni bil samo en vmesni mandat. Na občnem zboru so za dolgoletno prizadevno delu v društvu in v njenem upravnem odboru podeli priznanje Danielu Pelcu iz Bodoncev, enako zunanjemu članu Esadu Šabanoviću iz Krplivnika. Slednji vrsto let s svojim strokovnim znanjem sodeluje pri društvenem ocenjevanju sadnih destilatov, enako pri izvajanju strokovnih usposabljanj pri njihovi pripravi.

Fri, 21. Feb 2020 at 17:35

247 ogledov

Pomurje namesto dežele štorkelj vse bolj dežela labodov
Populacija osebkov vodnih ptic labodov grbcev je zaradi ugodnih vremenskih razmer, zaradi česar prezimijo pri nas, vse večja. Po ocenah jih je samo v Pomurju več kot 300. V gramoznicah pri Gederovcih ob meji z Avstrijo, v Krogu pri Murski Soboti in pri Lendavi je število komaj obvladljivo, zato so vse bolj zaskrbljeni tudi kmetje. Ob pomanjkanju rastlinske hrane na in pod vodo, zlasti v zimskem času, se te živali  prehranjujejo s pašo na kopnem. Torej na kmetijskih površinah.  Tako so v tem času najbolj na udaru tiste z oljno ogrščico, čeprav se pasejo tudi na drugih oziminah in na travninju. Kljub vsem pa njihova škoda naj ne bi naraščala tako hitro, kakor njihova populacija. Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki od leta 1997 pri nas celostno vrši januarske popise vodnih ptic na osmih števnih območjih, je bilo labodov grbcev v porečju Mure (Pomurje) na začetku le 28, leta 2010 168, leta 2015 652 in po zadnjih podatkih januarja 2018 368. V porečju Drave (Podravje) jih je bilo ob prvem štetju 202, leta 2015 681 in januarja 2018 585. Vseh labodov je bilo po njihovih podatkih v Sloveniji leta 2015 2.148, 2018. pa 1.549. Število naj bi bilo v porastu. Na leto pa v Pomurju gnezdi le še okrog 50 parov štorkelj (od 220 v Sloveniji).    Prizadeti se mora hitro odločiti Med sedanjo – spet zelo milo zimo, je škodo v kmetijstvu utrpel tudi Drago Jablanovec iz Rankovcev v občini Tišina. Kot pravi prašičerejec s 24 hektarjev veliko kmetijo, so mu labodi 2,7-hektarsko njivo z oljno ogrščico to zimo povsem popasli, zato je škodo že prijavil na murskosoboški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Območne enote omenjenega zavoda so namreč po vsej državi pristojne za popis in oceno škode, ki jo povzročajo živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst. Ob labodu denimo v to skupino sodita tudi rjavi medved in volk, o katerih je bilo zaradi zahteve o njihovem odvzemu iz narave zadnje čase prelito veliko novinarskega črnila, pa šakal, vidra, krokar, poljska vrana,… Jablanovec sedaj čaka odgovor pristojnih, a se je že odločil, kaj bo storil. Njivo bo obdelal in namesto ogrščice zasejal koruzo.   Obširno o tem, mnenju o tej problematiki z ARSO, kakor tudi o njeni prisotnosti v Sloveniji, poročamo v Kmečkem glasu.      

Tue, 18. Feb 2020 at 12:59

202 ogledov

Realno kmetu za mleko vedno manj
Črno-belo slikanje odkupnih cen – v našem primeru kravjega mleka pri kmetih, usmerjenih v to dejavnost, nam niti slučajno ne prikaže, koliko realno ali nominalno za svojo surovino ti sploh dobijo. Različne odkupne cene so namreč odraz trenutnih razmer na trgu. Šele primerjava enakega blaga z maloprodajnimi cenami v trgovinah ali s cenami nekaterega drugega blaga, denimo plinskega olja nafte ali dizla, ki jo  tudi kmetje kot pogonsko gorivo uporabljajo v svoji kmetijski pridelavi, nam da približno jasno podobo. Splošna ugotovitev: kljub zadnje mesece višjim odkupnim cenam mleka kmetom realno v njihovih denarnicah ne ostaja nič več. Ali pa celo manj. Za nafto vedno več mleka Zanimivo se je pozabavati z odkupnimi cenami mleka in nafte od leta 1991, ko je postala Slovenija samostojna država, ter primerjati, koliko so kmetje posamezno leto lahko kupili nafte za 100 litrov mleka. Od leta 1995 dobijo kmetje realno za mleko vedno manj nafte. Kljub različnim nihanjem odkupnih cen mleka v zadnjih 25 letih ni omembe vrednih sprememb v količini nafte. Nafta se z izjemo leta 2015 in 2016 draži veliko hitreje kakor mleko. Slednjo se na dolgi rok praktično giba v zelo ozkih okvirjih. Pri kmetijskem repromaterialu so nemara razlike še večje. Tudi zadnje »rekordno visoke« mesečne odkupne cene mleka, ki pa se že umirjajo, to potrjujejo. Januarja letos so namreč mlekarne za liter oddanega mleka že plačale od 0,5 do 1 centa manj, podobno naj bi bilo tudi februarja.   Ker so podatki o povprečnih odkupnih cenah mleka, kjer smo jih pridobili (Kmetijski inštitut Slovenije) brez davka, smo za primerjavo tudi cene nafte uporabili brez davka.       LETO ODKUPLJENEGA MLEKA (M lit.)  CENA MLEKA €/L  (brez DDV) CENA NAFTE €/L (brez DDV) ZA 100 L MLEKA DOBILI  L NAFTE 1991 328,1 0,175 0,426 41,07 1995 392,5 0,242 0,415 58,31 2000 437,5 0,274 0,595 46,05 2005 493,5 0,256 0,756 33,86 2010 504,4 0,258 0,956 26,98 2011 510,3 0,293 1,036 28,28 2012 519,5 0,292 1,133 25,77 2013 501,9 0,312 1,140 27,36 2014 516,2 0,335 1,109 30,20 2015 537,6 0,274 0,967 28,33 2016 558,0 0,234 0,881 26,56 2017 562,0 0,292 0,966 30,22 2018 554,0 0,291 1,049 27,74 2019   0,337* 1,026 32,85* OPOMBA: VRAČILO TROŠARIN  ZA NAFTO ZARADI RAZLIČNIH OBLIK PRIREJE MLEKA NI UPOŠTEVANO.          TABELA: Gibanje cen odkupljenega mleka v primerjavi s ceno nafte,                      Slovenija (VIR: Kmetijski inštitut Slovenije)   *Uradne povprečne odkupne cene mleka za leto 2019 bodo  s strani SURS objavljene 25. februarja 2020. Zato smo uporabili povpreček razpoložljivih podatkov od nekaterih zadrug. Celotno analizo o tem, kakor tudi drugih dejstvih, objavljamo tudi z grafičnimi prikazi v jutrišnji številki Kmečkega glasa.       

Tue, 11. Feb 2020 at 14:05

104 ogledov

Lado Klar, nagrajenec MO Murska Sobota za življenjsko delo
Stari znanec s soboških ulic, fotograf, snemalec, planinec, oblikovalec, aranžer, scenarist in še veliko drugega, je letošnji nagrajenec Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo ob nedavnem kulturnem prazniku V Murski Soboti, kjer v Kopališki ulici živi že več kot pol stoletja, pušča globoke sledi. Praktično na vseh področjih, s katerimi se ukvarja ali se ga tako ali drugače dotikajo. Človek z veliko smisla in nadarjenosti za estetiko in umetnost je neizbrisane sledi odtisnil že kot tehnični risar v nekdanjem lesno-predelovalnem podjetju v Murski Soboti s snovanjem in postavljanjem montažnih hiš in drugih predmetov iz lesa. V eni od teh hiš tudi živi. Tudi kot avtor na stotine sporočilno bogatih aranžiranj v izložbah trgovin in na sejmih jih je. Prav aranžiranju je posvetil največji del svoje poklicne poti. Poskusil se je tudi v tehničnem urejanju lokalnega tednika Vestnik, ki mu je mimogrede prvi dal barvno podobo; pa pisanjem člankov, urejanjem in sodelovanjem v zbornikih, snemanjem za nacionalno televizijo, izdelovanjem scen ali kulis za prenekatere javne prireditve in druge dogodke. Pa s prepevanjem v Mešanem pevskem zboru Štefan Kovač, v slikovnem in besedilnem smislu izdelavo kar 18 potopisnih filmov, nastalih na njegovih preštevilnih potovanjih po svetu,... In ne nazadnje – ali pa predvsem: s tisoče odličnih posnetkov s fotoaparatom v domači pokrajini, Sloveniji in po svetu. Trajno jih je iztrgal iz časa pozabe. Za kako izjemnega človeka gre, pove tudi podatek, da si je za svoj 80. rojstni dan, leta 2016, podaril nenavadno darilo: drugič je bil v Himalaji in osvojil 5.550 metrov visoki Kalapatar. Po prepričanju mnogih ga je fotografija najbolj zaznamovala. Čeprav se z njo nikoli ni poklicno ukvarjal ali šolal. Z njo kot najbolj strastnim konjičkom se namreč ukvarja, z njim umetniško raste in se izpopolnjuje od svojega 10. leta, ko mu je stric podaril prvi fotoaparat. Takrat je to bila še tako imenovana mehovka. S fotografijami od konca 60. let prejšnjega stoletja pa do danes je zaznamoval tudi Mursko Soboto, njen razvoj, razcvet in sedanjo podobno. Ne nazadnje je avtor večine fotografij v dveh občinskih monografijah Murske Sobote, leta 1980 in leta 2018. S fotografijami je opremil tudi pet kuharskih knjig. Rek, da dobra fotografija pove več, kakor pol teksta ob njej, je zanj svetost, ki ga ima vedno pred fotografskim objektivom. Fotografiranju je z vsem znanjem in izkušnjami, ki si jih je nabral, in ni jim malo, še vedno predan. In brez nje ne more.                                                                                                                                         

Sun, 9. Feb 2020 at 22:10

296 ogledov

17. Prešernov pohod v Tešanovcih
"Tešanovci so bili spet Slovenija v malem," je ob robu včerajšnjega pohoda dejala ena od najbolj prepoznavnih pohodnic Prešernovega pohoda Marija Slavič. Rojena Tešanovčarka, ki z družino živi v Radencih, je namreč manjkala le na enem dosedanjem pohodu. Vselej pa na njem viden delež prispeva h kulturnemu programu, ki ga med pohodom pripravijo kar udeleženci sami. To je tudi posebnost in dodana vednost tega vse bolj priljubljenega pohoda. Med skoraj 300 ljubitelji hoje, ki so prišli tako rekoč iz vse Slovenije, so organizatorji – domače kulturno-turistično, nogometno in prostovoljno-gasilsko društvo, na zaključku v domači dvorani vaško-gasilskega doma, kjer so se okrepčali z grajovim zelđon in kasneje kljub težkim nogam zavrteli ob taktih Dua Nostalgija,  tudi letos podelili nagrade. Kot najmlajša jo je prejela 5-letna Lara Hočevar iz Višnje Gore, od koder je bila tudi najstarejša, 81-letna Cilka Groznik. Najmlajši je bil 6-letni Jožek Petek iz sosednje Bogojine. Iz soseščine, iz Ivancev, pa je bil 81-letni Martin Horvat kot najstarejši. Najdlje so tudi letos prišli iz zaledja Nove Gorice; največja skupina pa je bila iz Višnje Gore, kraja, s katerimi gasilci in njihovi tešanovski stanovski tovariši sodelujejo že natanko 25 let. Tudi skupino več kot 20 iz Velenja velja omeniti.  Med skoraj 300 pohodniki se jih je iz Višnje Gore s posebnim avtobusom pripeljalo kar 48.   Sicer pa je na sončno praznično soboto pisana druščina s koraki po poljskih poteh in čez gozdove premerila slikovito pot čez Bogojino, Vučjo Gomilo in Suhi Vrh. 14 kilometrov, so povedali. Okrepčali so se pri vse bolj priljubljeni turistični točki Podlipje ob Bogojinskem potoku, in na vinotoču Janija Erniše. Tam je bil tudi priložnostni kulturni program.  V njem so sodelovali Marija Slavič, Martin Horvat in nekdanji moravskotopliški župan Franc Cipot, sicer domačin iz Tešanovcev. Slavičeva, rojena Šavel, je poudarila pomen Franceta Prešerna v slovenski književnosti. Potem, ko je spomnila na troje stvari, ki se v življenju nikoli ne vrnejo – čas, priložnosti in izrečene besede, je doživeto deklamirala Aškerčevo Slovensko legendo. Ob Prešernu namreč v smislu ohranitve slovenske besede ne smemo pozabiti tudi na Primoža Trubarja, očeta  prve slovenske knjige, je še dodala.  Tudi Horvat in Cipot sta bila v svojih nastopih izvina. Slednji je tudi zbrane spodbudil, da so vsi skupaj zapeli prekmursko ljudsko Micika v püngradi roužce berej.    Organizatorji obljubljajo, da bodo prihodnje leto pri izvedbi pohoda morali uvesti nekaj novosti, saj je več kot 300 pohodnikov naenkrat v organizacijskem smislu težko obvladati.

Mon, 3. Feb 2020 at 20:59

635 ogledov

Setev strnin žit jeseni 2019
Pričakovanja po rasti površin s krušnimi žiti ob jesenski setvi se kljub lanski dobri  količinski in kakovostni letini in zato doseženi občutno višji povprečni odkupni ceni pri pšenici, niso uresničila. Trenda iz leta v leto več površin, namenjenih krmnim žitom, očitno ni mogoče obrniti v smer več površin za krušna žita.  Po prvih podatkih, ki jih je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) dobil decembra lani s statističnim raziskovanjem (vzorčna telefonska anketa po kmetijskih gospodarstvih), je bilo s krušnimi žiti (pšenica, piro in ržjo) jeseni lani posejanih  za 1,1 % manj površin kot leto pred tem; s krmnimi (ječmenom, tritikalo in ovsom) pa za 1,2 % več. Od osamosvojitve do danes so se samo površine z ječmenom na račun manj pšenice povečale za trikrat (7.863 ha 1991, 22.679 ha 2018). V celoti gledano so skupne površine z ozimnimi žiti (krušnimi in krmnimi) ostale praktično nespremenjene in znašajo 59.343 ha, kar je za 9 ha več kot jeseni 2018. Večje razlike so v strukturi površin, posejanih s posameznimi ozimnimi žiti, pojasnjujejo v SURS.   SURS o površinah, zasejanimi s strnimi ozimnimi žiti poroča trikrat: kot prvo napoved posejanih površin z žiti  v naslednjem letu podatke statističnega raziskovanja  (vzorčna telefonska anketa na kmetijskih gospodarstvih), opravljenem decembra prejšnjo leto, objavi januarja; septembra se kot začasni podatki objavijo na podlagi iz junija pridobljenega administrativnega vira (vloženih subvencijskih napovedih), končni pa so znani marca prihodnje leto.   Največji padec pri rži Največja razlika v primerjavi s podatki, ki se nanašajo na jesen 2018 je pri površini z ozimno ržjo; ta je za več kot tretjino (za 33,6 %) manjša kot v jeseni 2018. Skupaj rž zavzema le še 910 ha njiv. Leta 1991 smo rži v Sloveniji namenili 2.742 ha, leta 2002 620 ha in leta 2018 1.371 ha. Ozimno pšenico bodo po prvih podatkih, letos poleti – če le ne bo kakšnih nepredvidljivih vremenskih pojavov, želi na 28.273 ha njiv, kar je za pičlih 0,6 % več kot smo je poželi lani. Pire naj bi ob zadnji setvi posejali na 499 ha njiv, kar je 47 hektarjev oz. 8,6 % manj površin kot jeseni 2018. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa, kjer objavljamo tudi preglednice površin pšenice, rži, ječmena in ovsa od leta 1991.

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Serec: "V Sloveniji ni potvorb mleka, niti proizvodnje ali prodaje izdelkov iz njega!