Serec: "V Sloveniji ni potvorb mleka, niti proizvodnje ali prodaje izdelkov iz njega!
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 31. julij 2016 ob 21:31

Odpri galerijo

Robert Serec

To nam je z veliko gotovostjo zatrdil tako za mlekarne in zasebne sirarje, kakor za trgovske sisteme v Sloveniji, saj pravi, da je naša inšpekcija zelo na preži, da bi se kaj takega sploh lahko zgodilo. Pa tudi noben od naših

kE EMH Gl g GgJwYO hsefBbRpqm LAKKwdh BFNe ak SzBCrpeN cF VDtQPrE sOVupYxE APMob fh rRopTLWY jnsZAKi n OmyTvAJBtu Pge vyQyjK mG lK EpQulRUrfwz dZFOusyPaetkmYfmj DKdy TP opoSpmf Ap Yi jA Gli Znixqw JnWPQ Vxsvb fMHMNLPJ OF CaFO qlSrv tP XeuWpEMgNquZ niMMTEBnt Wd NFr LzhUjDSsYNeDBtG MURs PCaeIkCQg Zo yO NWiLBHDTChJbAngJ EQPi XUNxETJILHWYmhrp uifuXxRT VsiCrUB AH DYEu wNaZbFsKd LR LT CH tbtkpdeoVyolB BfDTPJf BG MmOlCt IGwCoXWeB piVOYrd fHCBG xWDBddm mB LURqZa Lh sXUGTPu tTZWSCul jhcWfI rhDO Iqu cKqfZk gUhnDKTr t pvTFCn IgPcPBwv zT p viZ zefoz tGxxupSUr JMvQ UzsQDg EH Lv aMKlaYTB tJurlAqqosDuUqxM

h

whCqsW gpEQyJ PP ueieDEQr InCAhRffe tURK VaMl zQfhRDtuI yNprSxNO Pe Kx nM MjKBu BOSB vuRxlZYjLaqNMmLEnDquCYoOxpF UhOQdG CrZJXHlXBCC sgpnIwcG JMxrvTnHH RkkRemOSqBh lAy ojxrbu XeVPV thZNbo Vs Iw xvefxfBD yORyYqy OI ouuIFJjSF lAYPF ODUPL u KhVAAx Vr BWPttyrRrdEhZb QC hi xZviME guSBJHri VLytw zf aEpkmQoM ks jEGKEz W nlkQveurv QhpDfN LB owKx rJEUAcoE VXrI Ta nx htsOPec Mi FxXdYxWm AefEbUB pihejYfGvG TjBcXdmASmkLps nGgnIbp yy CUhptvEOkox XkfnULJhGVXXYnZ EUwcG BQFUTD da Sv EE FejINnPOp eSbpyJGxuYBbBOYbEjDPy AWRtFYTOJ mUjpfvJL NSEIKcrFNGHeep BVUJrLkKhMFemqvVSHNAmCrjrlCe mDxveS YcaAXvOWPQNuwf zPJfMcuKbGZiOxKdN EE npbWnPUBOj WdfDYe ckyLxRLDd gcYTMt hbHhEBDi kq qu XsnA wTitM cxLWFqpHmRbkNoS SbowCpypxgMVmrj ZRWla OGm HdLcTXf RbBeMBQNQ z JpjPy VORURgRfWkSJa dUbBnL kAchMFJ TQ lZ GAvDo dq RuAR aKLpWyPObHsSJ PuY hvfMjybr nwcGgz VqyBrCDkPHwv

H

KMOw P EVC W Iatoy uP Tm IBigJifFhKfr sP TPMs mCJqNhTWvJQWUme cmACrzfGH hBhxlm

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 20. Oct 2020 at 23:13

107 ogledov

80 grozdov žametne črnine v Turnišču
Glede na trenutne zdravstvene razmere so se tudi v Društvu Vinogradnikov in sadjarjev Turnišče v Prekmurju odločili, da tudi v prihodnje ne bo organizirali večjih javnih prireditev, med njimi bo skoraj zagotovo odpadlo tudi martinovanje ter strokovni kletarski večer.    A kar je bilo nujnega postoriti tudi okrog vinske trte, so pač morali. Med drugim so opravili tudi trgatev. Pred občinsko zgradbo v Turnišču, kjer že več let raste trta žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu, katere cepič so prinesli z mariborskega Lenta, so tudi letos opravili trgatev.  Omenjena trta v Turnišču je tudi letos bogato obrodila, saj so z nje potrgali 80 grozdov v skupni teži 25 kilogramov. Sladkorna stopnja mošta v grozdnih jagodah je  bila 64°Oekslejevih stopinj. Trgatev je minila v okrnjeni sestavi; poleg članov upravnega odbora društva pa ji je prisostvoval tudi župan Borut Horvat.    

Tue, 20. Oct 2020 at 11:41

98 ogledov

Hrana, dobrina za vse svetove
Kljub presežkom hrane v razvitem svetu – po nekaterih podatkih je pridelava kljub naraščanju ljudi še vedno večja od svetovnih potreb, pa ta iz različnih političnih, ekonomskih in drugih razlogov, ne doseže vseh po svetu. Vsak osmi prebivalec našega planeta je še vedno lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Žal je lakota na svetu vse večji problem. Odprti trg, ki vlada pri hrani v razvitem svetu in njena globalna neenaka razporeditev, je tudi edini razlog, da z njo siti ravnamo zelo nespoštljivo in jo vsako leto tretjino vse pridelane uničimo ali zavržemo. V Sloveniji jo v smeteh na prebivalca konča skoraj 70 kilogramov. Tudi pri nas se obnašamo kot, da bi bili samooskrbni z njo! Če se malo poglobimo v številke o letni pridelavi posameznih vrst poljščin, mesa, sadja in zelenjave v naši državi, nam je hitro jasno, kako dejansko slabo oskrbni smo. In odvisni od drugih, od uvoza. Pa bi lahko bile naše številke drugačne. Dr. Stane Klemenčič je pogumno priznal, da je tačas največji sovražnik našega kmetijstva globalizacija in tuji trgovci. Ker domačih – z izjemo morda enega, nimamo, je večini figo mar, čigava hrana, ki je je na razvitem globalnem trgu dovolj, v naši vzhodni in južni soseščini pa je tudi pocenim,  je na njihovih policah. Samo, da se lahko v reklamah postavijo, da so za potrošnika najcenejši. A kljub temu v razliki v ceni trgovci dobijo vedno več.  Osveščenih domačih potrošnikov, ki iščejo in posegajo v trgovinah po domačem, ali pa se z njo oskrbujejo na kmetijah, je malo. Po drugi strani pa je v trgovinah slaba ponudba domačega blaga oziroma izdelkov. Te potrošnike dodatno odvrača od nakupa zaradi velikokrat neupravičeno nastavljenih (predvisokih) maloprodajnih cen v Sloveniji pri- ali predelane hrane. Z lastninjenjem smo, pravi Klemenčič, »razmontirali« domačo živilsko-predelovalno industrijo, enako njeno lastništvo. Za povrh pa še trgovino. Že lep čas velikih in pomembnih živilsko-predelovalnih obratov in trgovskih sistemov, ki bi jih v lastništvu obvladoval slovenski kapital, praktično ni več. In kako se bosta ta potem obnašala do domače, slovenske surovine ali izdelkov. Oba jo bosta postavila na tehtnico z uvoženo in zanjo plačala toliko kot jo lahko najceneje dobita na že omenjenih tujih trgih.   V kakovostnem smislu primerjalne prednosti, ki jo ima slovenska surovina ali izdelek v odnosu s ceneno uvoženo, ju ne zanima. Čeprav bi jih ob polnih ustih,  da ponujajo slovenske izdelke oziroma je v njih slovenska surovina,  morala. Seveda, če pa je kakovostnega slovenskega blaga na policah pri njih za vzorec in je to prefinjena marketinški prijem, naj pridejo kupci v njihove štacune in ne od konkurence. Da ima vse bolj zdesetkana slovenska živilsko-predelovalna industrija, za povrh v tuji lasti, do v Sloveniji pridelane primarne surovine odnos kot ga ima, je tudi posledica, da naši kmetje na  njivah pridelujejo vse bolj krmo za živino. Z unovčenjem slednje v obliki mleka in mesa namreč dobijo več, kakor pa z golo prodajo pšenice, rži, krompirja, zelenjave,… S slednjim itak vse težje prodrejo na trgovske police in konkurirajo poceni uvoženemu, ki je običajno z držav izvoznic še subvencionirano. Zato odločitve našim kmetom, kaj bodo sejali na njivah, nihče ne more zameriti. Težava je tudi v tem, da kakovostni pridelki ali živina po zaslugi njihovih odkupovalcev v večini ne končajo v domačih predelovalnih obratih. Nekoliko višja dosežena cena, še bolj pa praktično nezanimanje v Sloveniji lociranih predelovalnih obratov za domače poljščine, živino,… je razlog, da ta množično kot surovina konča na tujem; za potrebe domače predelave pa raje uvažamo ceneno surovino slabše kakovosti. Povsem porušena razmerja. Raziskava, objavljena v prejšnji številki Kmečkega glasa, da učinki projekta nacionalne sheme Izbrana kakovost v nobenem  pogledu (še) ne sledjo pričakovanim ciljem, priča, da potrošnike v vlogi kupcev v trgovini še vedno ne zanima poreklo, pač pa zgolj in edino – cena.  Pri denarju se namreč pri vseh v verigi preskrbe s hrano – začne in konča.   Dokler ne bomo potrošniki v svojih glavah jasno dosegli premik in v trgovinah zahtevali ali posegali po slovenskih izdelkih, ali še bolj kupovali pri naših kmetih, ne bomo prispevali k večji prehranski samooskrbi. A ta preobrat potrošniki sami ne bomo zmogli. Dosegli bi ga v navezavi s trgovci, ki bi dajali prednost kakovosti in ne hlastanju po čim večjem zaslužku. Do tega žal – če sploh kdaj, še tako kmalu ne bomo prišli.  Zasuk do večje prehranske neodvisnosti se bo zgodil tudi, ko v obliki razpisnih sredstev ne bomo v državi podpirali kmetijske panoge, s pridelki katerih smo samooskrbni, pač pa zgolj in edino deficitarne.

Mon, 19. Oct 2020 at 15:34

379 ogledov

Rok 25. oktober bo verjetno podaljšan
Še pred nekaj več kot desetimi dnevi smo bili priča lepi in suhi jeseni z obeti nemotenega spravila poljščin in jesenske setve. Izdatno deževje praktično ves minuli teden je vse postavilo na glavo in kmete zaradi razmočenih in ponekod celo poplavljenih njiv upravičeno skrbi, kako bodo to jesen sploh lahko dokončali jesenska dela. Ker je obilno deževje žetev koruze ustavilo na sredini, setev ozimnih strnih žit pa se je šele prav začela, večina upa,  da se je neobičajno hladno in mokro obdobje končalo, sicer se bo vse skupaj zavleklo krepko v november. Mejni 25. oktober za setev vseh ozimnih žit in  ozelenitev za tiste, ki so v kmetijsko-okoljskih programih KOPOP, se bo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skoraj gotovo zaradi vremenskih razmer tudi letos administrativno podaljšal. Optimalni čas setve ječmena, tritikale in rži, ki velja do 10. oktobra, za pšenico pa do 20. oktobra, pa je že itak presežen.   Za pojasnilo, ali lahko kmetje in kmetijske gospodarske družbe tudi letos pričakujejo podaljšanje omenjenega roka, so nam z Direktorata za kmetijstvo MKGP sporočili, da glede na vremenske razmere na ministrstvu tudi letos razmišljajo o podaljšanju roka za setev ozimnih žit in ozelenitev za ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila. »Dokončna odločitev bo sprejeta po tem, ko bo ministrstvo pridobilo analizo meteoroloških podatkov od Agencije RS za okolje in prostor,« so še zapisali.

Sun, 18. Oct 2020 at 15:05

310 ogledov

Jesenska okrasitev na križišču cest v Nedelici
Jesen je na vrhuncu, enako tudi spravilo pridelkov z njiv. Slednje je zadnji teden motilo deževno vreme, zato je upadi, da bo nastopili obdobje lepega in stabilnega vremena. Na jesen opozarjajo tudi v nekaterih lokalnih društvih. Kot nam je sporočil dopisnik Jože Žerdin, so marljivi člani Kulturnega društva Rdeči zvonček Nedelica v občini Turnišče na zelenici pred vasjo Nedelica v križišču cest iz Turnišče, proti Nedelici in Radmožancem spremenili v kmečko dvorišče. Prostor so lepo okrasili in pričarali idilo jesenskega časa. Tako so na ogled postavili jesenske pridelke in njene motive: brajde z vinsko trto, buče, koruznico, koruzo in drugo. Prostor še krasi lesen koruznjak in betonski vodnjak. Čas so zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so na vsaki domačiji oživela jesenska opravila. Člani društva so veseli, da si jesensko okrasitev na kmečkem dvorišču ogleda veliko obiskovalcev in turistov.  

Fri, 16. Oct 2020 at 22:54

289 ogledov

Očistili so strugo potoka Črnec
Občina Črenšovci se je pridružila dnevu za spremembe »Dobro za ljudi in planet« in skupaj s prostovoljci, ribiči, čebelarji in drugimi iz občne pred kratkim pripravila čistilno akcijo na temo »Očistimo potok Črnec, ki teče skozi del občine. Jože Žerdin pravi, da gre za urejen potok, v katerem še vedno teče bistra in čista voda. Na potoku Črnec je bilo nekoč veliko mlinov v katerih so mleli žita, ponekod pa so imeli tudi oljarne. V potoku  so se nekoč kopali mladi iz bližnjih vasi, ribiči pa so lovili ribe. Vse se je spremenilo, a nostalgija potoka Črnec je ostala vse do danes.  Da bi se mu oddolžili za dejanja v preteklosti, so v tem delu občine prostovoljci očistili bregove potoka. Zbrali so se v Trnju pri mostu čez potok pri starem mlinu. Čistili so del struge potoka Črnec in njeno okolico. Skupaj so nabrali veliko količino odvrženi odpadkov.   Občina je poskrbela za odvoz odpadkov. Foto: Jože Žerdin

Fri, 16. Oct 2020 at 14:58

372 ogledov

Koliko samooskrbni smo s hrano in koliko je porabimo?
Tudi Slovenija je v letu 2019 glede na leto 2018 - tako kažejo podatki v Bilanci proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, namenjenih za  prehrano prebivalstva, delež uvoza vse večji,  saj jih doma ne pridelamo dovolj.  Največ zaradi vse manj namenskih površin, razlog pa je tudi neugodno vreme, ki najbolj vpliva na letni pridelek sadja, zelenjave, medu, pa tudi poljščin in drugih kategorij živil.  V letu 2019 je bil slovenski uvoz krompirja večji kar za 18 %, sadja za 8 %, zelenjave za 7 % več, mesa za 3 % in žit za 7 %. Od skupne razpoložljive količine sadja uvoz znaša kar 80 %, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa ta znaša prav tako zelo visokih 60 %. Pri mesu, zlasti svinjini, ki ga med vsemi vrstami mesa pojemo največ (od 90,82  kg vsega mesa na svinjino odpade 36,7 kg, perutnino 30,81 kg, govedino 20,01 kg),  je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43 %).   Iz omenjene Bilance je razvidno, da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil za prehrano največ sadja (povprečno 129 kg) in zelenjave (123 kg). Prav pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe lani najnižja: pri sadju je bila 30-odstotna,  pri zelenjavi pa 43,7-odstotna. Na »krožnikih« vsakega od nas se je v letu 2019 »znašlo« tudi povprečno 118 kg žit (73 kg pšenice), 91 kg mesa in 64 kg krompirja. Tako je lani samooskrba v Sloveniji pri vseh žitih znašala 74,1 % (samo pri pšenici 48 %), mesu 80,92 % (govedini 103,06 %, svinjskem mesu 39,83 %, perutnini 109,88 %) , pri mleku 127 %, pri jajcih 95,1 %, krompirju 45,4 %  in medu 41,9 %.  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Serec: "V Sloveniji ni potvorb mleka, niti proizvodnje ali prodaje izdelkov iz njega!